Bolla in drugi - Italija - 44127/09
Dejstva:
Pritožniki so člani petčlanske družine. So člani upravnega sveta skupine Erogasmet, ki je del družbe Erogasmet Holding (šesti pritožnik), ki deluje na področju izkoriščanja naravnega plina. Gre za podjetje, ki je „vertikalno integrirano“, saj je skupina nadzorovana s strani holdinga, ki pokriva dobavo in transport, distribucijo in skladiščenje naravnega plina. V juniju 2003 je Direktiva 2003/55/CE EU[1] uvedla neodvisnost pri upravljanju na področju prometa, in sicer tudi na področju načrta pravne ureditve, organizacije in sprejemanja odločitev, drugih aktivnosti, ki niso povezane s transportom, v podjetjih, ki so med seboj vertikalno povezana. Ta direktiva je implementirana v notranje pravo na podlagi Integralnega teksta „Unbundling“ (TIU), ki je predvidel predvsem subjektivno in objektivno nezdružljivost istočasnega opravljanja različnih služb s strani oseb, potencialnih članic neodvisne uprave pri aktivnostih, ki so podvržene ločevanju.
Pritožniki so vložili pritožbo na regionalno upravno sodišče. Poudarili so, da bi se zaradi novih prepovedi po TIU in glede na sorodstvena razmerja, nekateri člani morali odpovedati svojim upravljalskim funkcijam v družbah skupine Erogasmet kot tudi možnostim napredovanja. Holding (pritožnik) ne bi imel več možnosti imenovati v uprave družb, v katerih ima večinske deleže, člane neodvisnih uprav ali osebe, povezane z njimi sorodstveno ali osebe, ki so z njimi v zakonski zvezi. Moč nadzora je na takšen način negotova. Čuti se zato obvezanega prodati svoj delež, kar vodi k ločitvi premoženja družbe holdinga in nadzorovanih družb.
Pravo:
Člen 1 Prvega protokola: Ni se nujno ukvarjati z vprašanjem, ali se lahko nezdružljiva ureditev glede članov nadzornih organov analizira na podlagi posega v obravnavano pravico družbe ali njenih upravljalcev in zaposlenih glede njihovega premoženja.
Pritožba je nedopustna iz naslednjih razlogov:
Ni izpodbijano, da ureditev nezdružljivosti temelji na zadostni zakoniti podlagi v italijanskem pravu (TIU). Meri na dosego cilja, predvidenega v Direktivi 2003/55/CE, na splošni interes, ki ga predstavlja neodvisen položaj upravljanja na področju naravnega plina. Država razpolaga tu s široko prosto presojo, tako kar zadeva izbiro načinov kot ocene legitimnosti posledic v splošnem interesu ter pri doseganju zakonskih ciljev.
Nezdružljivosti, „subjektivne“ in „objektivne“, določene s TIU, ne kažejo nobenih znakov arbitrarnosti ali očitnega pomanjkanja upravičenosti. Merijo na izogibanje, da bi se član uprave na podlagi sorodstvenih vezi, položaja v vertikalno integrirani družbi ali zaradi ekonomskih interesov, znašel v konfliktu interesov. Okoliščina, da bi se Italija oddaljila od tega, kar ji nalaga pravo Skupnosti ter da so druge članice predvidele manj strog režim, sama po sebi še ne predstavlja kršitve 1. člena 1. Protokola.
Sicer pa obravnavane nezdružljivosti terjajo reorganizacijo v družbi. Ni mogoče zaključiti, da bi obveznost dela uprave odpovedati se določenim položajem v družbi in izvrševanju določenih funkcij lahko pomenila posebno in pretirano breme. Enako velja za ponovno imenovanje upraviteljev in s tem povezanimi stroški.
Končno je imel holding celovito možnost pridobiti upravljalske pristojnosti, ki so bile podvržene preizkusu sorazmernosti obravnavanih ukrepov, predvsem sistemu nezdružljivosti. Upravno sodišče je sicer odpravilo določene člene iz TIU. Z ničemer pa ni izkazano, da v okviru teh postopkov holding ne bi imel možnosti predstaviti svojih argumentov pred pristojnimi oblastmi.
Ob povedanem ne gre za kršitev 1. člena 1. Protokola.
14. člen Konvencije v zvezi z 1. členom 1. Protokola:
Pojem „vertikalno integriranega podjetja“ pokriva po definiciji podjetja, za katere je kot za skupino Erogasmet značilno kopičenje aktivnosti distribucije in dobave plina. Po naravi stvari se zahteva neodvisnost upravljanja področja transporta v razmerju do drugih aktivnosti, ki niso z njim povezane in ustanovitev režima nezdružljivosti za učinkovito zagotavljanje njegove neodvisnosti. Vertikalno integrirane družbe se torej ne nahajajo v situaciji, ki bila primerljiva z drugimi operaterji na trgu plina.
Zaključek:
pritožba nedopustna (očitno neutemeljena)
[1]Direktiva 2003/55/CE Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z naravnim plinom, ki razveljavlja Direktivo 98/30/CE
Full & Egal Universal Law Academy