2. Caruana - Malta - 41079/16
Prisilni odvzem brisa ustne votline ženi obtoženca: nedopustnost
Dejstva:
Zoper pritožničinega moža je bil uveden kazenski postopek, v katerem mu je bilo očitano, da je po streljanju, ki se je dogajalo na njegovem in pritožničinem domu ubil domnevnega ljubimca pritožnice, kar naj bi uboju tudi botrovalo.
V kazenski preiskavi je sodišče odredilo tudi odvzem brisa ustne votline pritožnici. Ustavno sodišče je presodilo, da ta poseg ne bi pomenil kršitve pravice po 8. členu Konvencije.
Pravo:
8. člen: Odvzem brisa ustne votline z namenom pridobitve ustreznega genskega materiala pritožnice predstavlja poseg v njeno pravico do zasebnosti. Čeprav pritožnici odvzem brisa še ni bil opravljen, pa je bil slednji s strani sodišča odrejen, zoper odredbo pravno sredstvo ni več dovoljeno in je zato odredba izvršljiva. Zato pritožnica uživa status žrtve. Izvedba tovrstnega posega z namenom prisilnega DNK testiranja vnaprej ni prepovedana, zlasti ne tedaj, kadar gre za mladoletnika, vse z namenom, da se pridobi dokaz, povezan s storjenim kaznivim dejanjem, kadar testiranec ni storilec, pač pa priča.
Smisel pravne dobrote, ki jo zakon podeljuje zakoncu osumljenca, da lahko odkloni pričanje, se prilega zgolj ustnemu zaslišanju, ne pa tudi na objektivne dokaze, ki niso odvisni od pričine volje. Podobno je bil privilegij zoper samoobtožbo prvotno usmerjen v spoštovanje in upoštevanje volje osumljenega, da molči, in se (v kazenskih postopkih) ni raztezal na dokaze, ki jih je bilo možno pridobiti od osumljenca s prisilnimi sredstvi, katerih obstoj pa je bil neodvisen od osumljenčeve volje, med drugim: na podlagi sodne odredbe najdeni dokumenti, vzorci diha, krvi, urina, las ali vzorci zvoka ali telesnih tkiv, primernih za DNK testiranje.
Izpodbijani ukrep je bil odrejen na zakonski podlagi in je zasledoval legitimen cilj - namreč zaščito družbe s preprečevanjem kriminala, kar vključuje tudi zaščito dokazov za namene odkrivanja ali preganjanja kriminala. Glede vprašanja nujnosti ukrepa v demokratični družbi Sodišče meni:
- položaja priče in obtoženca nista primerljiva; po malteški ureditvi ima zavrnitev s strani obtoženca določene posledice pri krivdoreku in odmeri kazni; drugačna procesna jamstva za različne udeležence kazenskega postopka upoštevajo različne rizike, ki so jim udeleženci v postopku podvrženi;
- pritožnica je imela na voljo pravna sredstva, ki jih je izkoristila, tako da je o posegu v njeno zasebnost v končni fazi odločalo sodišče; Sodišče ne dvomi, da je domače sodišče, ko je odločilo v prid opravi posega, uravnotežilo interesa pritožnice in sodne preiskave.
Odvzem brisa ustne votline običajno traja le kratek čas, ne povzroči telesnih ali duševnih poškodb in je zato manjšega pomena. Pritožnica je bila priča na kraju kaznivega dejanja uboja. Po trditvah oblasti je bil njen vzorec tudi ključnega pomena za ugotavljanje motiva morilca. Umor/uboj je hudo kaznivo dejanje, zaradi katerega je država dolžna z vidika varstva žrtve in njegovih sorodnikov ukrepati po 2. členu Konvencije. Zato je tako razumno kot tudi nujno, da se v preiskavi zbere kar največ možnih dokazov. Sodišče izrečenega ukrepa zato ne ocenjuje kot pretiranega ali nesorazmernega.
Sklep: Pritožba ni dopustna, ker je očitno neutemeljena.
Full & Egal Universal Law Academy