A. N. - Lithuania - 17280/08
Dostop do sodišča
Kontradiktornost glavne obravnave
Procesne garancije v postopku odvzema poslovne sposobnosti duševno bolnemu - kršitev
Dejstva:
Pritožnik je bil v preteklosti večkrat obravnavan kot psihiatrični bolnik. 2006 je njegova mati pri pristojnem državnem tožilcu predlagala uvedbo postopka za odvzem njegove poslovne sposobnosti. Postavljeni sodni izvedenec je po opravljenem pregledu pritožnika in po proučitvi njegove medicinske dokumentacije ugotovil, da je pri pritožniku navzoča shizofrenija. Sodišče je pritožnika neuspešno vabilo na narok, nato pa ga je opravilo v nenavzočnosti in mu odvzelo poslovno sposobnost, ker je podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da pritožnik svojih ravnanj ne razume in ne kontrolira. V kasnejših postopkih je bila pritožniku za skrbnico postavljena njegova mati, ki je tudi upravljala z njegovim premoženjem. Pritožnik je bil brez soglasja za štiri mesece sprejet v psihiatrično bolnišnico. Da bi razveljavil sklep sodišča prve stopnje, je pritožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ki mu je bila zavrnjena, ker je bil pritožbeni rok zamujen. Kasnejša pritožba zoper delo državnega tožilca je bila prav tako neuspešna.
Pravo:
a) Člen 6:
Pritožnik v nobeni obliki ni sodeloval na glavni obravnavi pred sodiščem. V številnih prejšnjih sodbah v zadevah, ki so se nanašale na prisilno pridržanje v psihiatričnih bolnicah, je sodišče izrazilo stališče, da mora pridržani nujno sodelovati na glavni obravnavi, ki se tiče njegovega pravnega položaja, bodisi osebno bodisi preko neke oblike zastopanja. Postopek, ki je tekel zoper pritožnika, je bil zanj enako pomemben kot bi bil postopek prisilnega pridržanja, saj odločitev sodišča pomembno vpliva na pritožnikovo avtonomijo na skoraj vseh področjih udejstvovanja.
Ne glede na psihiatrične težave, ki jim je bil pritožnik v preteklosti podvržen, je izkazano, da je živel dokaj samostojno in neodvisno življenje. Njegova navzočnost na glavni obravnavi je bila nujna ne le z vidika pravice do izjave, pač pa tudi zato, da bi si sodnik lahko sam ustvaril mnenje o pritožnikovem umskem stanju. Kljub temu, da sta na glavno obravnavo pristopila pritožnikova mati in državni tožilec, postopek ni zagotovil kontradiktornosti, saj ni bilo nikogar, ki bi predlogu in navedbam nasprotoval v imenu in v korist pritožnika. To vlogo bi morali opraviti organi socialnega skrbstva, ki pa v postopku niso imeli pomembne vloge. Pritožnikovi interesi tako niso bili zastopani ali upoštevani ( v letu 2016 je bila nacionalna zakonodaja v tem pogledu spremenjena in je organom socialnega varstva naložena posebna pristojnost v tovrstnih postopkih). Postopek pred nacionalnim sodiščem je temeljil zgolj na izvedenskem mnenju, ne da bi sodišče izvedenca zaslišalo ali da bi o pritožnikovem stanju zaslišalo priče. Postopek za dodelitev BPP je bil popolnoma formalen in je odločitev temeljila zgolj na dejstvu poteka pritožbenega roka, ne da bi bilo pri tem upoštevano, da je rok minil brez pritožnikove krivde.
Zakonodajni okvir glede postopka odvzema poslovne sposobnosti ni izpolnjeval nujnih procesnih garancij. Pritožniku je bila odvzeta dejanska in učinkovita možnost do dostopa do sodišča, zlasti z vidika njegove zahteve za vrnitev odvzete poslovne sposobnosti.
Sklep:
Sodišče je soglasno ugotovilo, da je kršitev konvencije po 6. členu podana.
b) Člen 8:
Poseg v pritožnikovo pravico do spoštovanja zasebnosti z odvzemom poslovne sposobnosti je bil resen, saj je bil po njem pritožnik v celoti odvisen od svoje matere kot postavljene skrbnice.
Kljub resnosti posega se nacionalno sodišče samo ni soočilo s pritožnikom osebno in se je zaneslo na izpoved matere in psihiatrično izvedensko mnenje. Kljub temu, da Sodišče ne dvomi v izvedenčevo usposobljenost ali v resnost pritožnikove diagnosticirane bolezni, poudarja, da goli obstoj psihične bolezni, pa naj bo ta še tako resna, ne more predstavljati izključnega razloga za popoln odvzem poslovne sposobnosti. Po analogiji z zadevami, ki se nanašajo na postopke pridržanja in omejevanja svobode, bi bilo treba zato, da se opraviči popoln odvzem poslovne sposobnosti, ugotoviti, ali je duševna bolezen zadostno resne vrste oz. intenzivnosti. Vprašanje, ki ga je sodišče postavilo izvedencu, pa vrste in intenzivnosti duševen bolezni ni obsegalo. Zato izvedenec o tem pomembnem vprašanju tudi ni podal dovolj natančnega mnenja.
Drži, da v času odločanja veljavni zakonodajni okvir sodniku ni dajal možnosti izbire in razlikovanja med več stopnjami odvzema poslovne sposobnosti (zgolj v celoti ali sploh ne). Možnost delnega odvzema je bila uvedena šele 2016. Sodišče ocenjuje, da mora biti zaščitni ukrep, ki je sicer nujen, sorazmeren s stopnjo prizadetosti in hkrati oblikovan glede na konkretne in individualne okoliščine in potrebe prizadete osebe. Vendar pa domača zakonodaja v času odločanja take prilagoditve ukrepa ni omogočala. Izrečeni ukrep in skrbništvo tako nista bila individualno odmerjena oz. prilagojena, ampak je šlo za ukrep, ki je v enaki vsebini izrečen v vseh primerih, ko je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost.
Pritožniku ni bilo omogočeno, da bi samostojno zahteval, da mu sodišče poslovno sposobnost vrne, pač pa je tak postopek lahko sprožil le skrbnik, varstveni zavod ali državni tožilec. Evropski trend gre v smer, da je tudi poslovno nesposobnemu treba omogočiti neposreden dostop do sodišča glede postopka vrnitve poslovne sposobnosti (aktivna legitimacija) oz. je priporočljivo, da sodišča sama po poteku določenega časovnega obdobja preverijo, ali je ukrep še vedno upravičen, zlasti tedaj, ko oseba sama zahteva vrnitev poslovne sposobnosti.
Po tem, ko je Sodišče preverilo celoten tek postopka, v katerem je bila sprejeta odločitev o odvzemu poslovne sposobnosti pritožniku, in razloge, ki so vodili v tako odločitev, je ugotovilo, da je bil poseg v pritožnikovo pravice do spoštovanja zasebnosti nesorazmeren s ciljem, ki ga je sicer legitimen ukrep zasledoval.
Sklep:
Sodišče je soglasno ugotovilo, da je kršitev konvencije po 8. členu podana.
Po členu 41 je Sodišče odločilo, da ugotovitev kršitve zadošča v smislu povrnitve nepremoženjske škode in denarne odmene ni dosodilo.
Full & Egal Universal Law Academy