Bărbulescu - Romania - 61496/08
Spoštovanje zasebnega življenja
Spoštovanje zasebnosti dopisovanja
Nadzor nad uporabo interneta s strani zaposlenega na delovnem mestu in uporaba zbranih podatkov v postopku odpuščanja - kršitev
Dejstva:
Zasebni delodajalec je pritožnika odpustil, ker je med delovnim časom na službenem omrežju uporabljal internet v nasprotju z internimi pravili, ki so prepovedovala uporabo službenih računalnikov za osebne namene. Delodajalec je nekaj časa namreč nadzoroval pritožnikovo komunikacijo preko Yahoo Messenger računa, ki ga je na zahtevo delodajalca ustvaril za namen komunikacije s poslovnimi partnerji/strankami. Tekom domačih sodnih postopkov se je izkazalo, da je pritožnik ta račun uporabljal za izmenjavo povsem zasebnih sporočil s tretjimi osebami, ki niso imele nobene zveze z dejavnostjo delodajalca.
V postopku pred Sodiščem je pritožnik zatrjeval, da je bil odpuščen na podlagi kršitve pravice do spoštovanja zasebnosti in tajnosti dopisovanja, česar domača sodišča niso sankcionirala.
Sodni senat je v sodbi 12. 1. 2015 odločil, da kršitve 8. člena Konvencije ni bilo. Na zahtevo pritožnika je bila zadeva odstopljena v odločanje velikemu senatu.
Pravo:
8. člen:
a) ali se 8. člen Konvencije uporablja v tej zadevi(applicability):
Komunikacija po elektronski poti, kakršno je uporabljal pritožnik, je vrsta sporazumevanja, ki posameznikom omogoča vodenje zasebnega socialnega aspekta življenja. Pojem „dopisovanje (correspondence)“ obsega tako pošiljanje kot prejemanje sporočil, čeprav na službenem računalniku.
Pritožnik je bil nedvomno seznanjen z delodajalčevo prepovedjo uporabe interneta za osebne namene, ni pa bil vnaprej seznanjen z obsegom in vrsto nadzora, ki ga je delodajalec opravljal, niti z možnostjo, da se delodajalec seznani z vsebino sporočil.
Odprto vprašanje je bilo, ali je stroga in restriktivna delodajalčeva prepoved pritožniku zagotovila še dovoljšnje spoštovanje njegove zasebnosti. Prepoved namreč ne sme povsem na nič zreducirati zasebnega socialnega življenja zaposlenega. Spoštovanje zasebnosti in tajnost dopisovanja obstajata še naprej, čeprav sta lahko omejeni, kolikor je razumno potrebno.
Ker torej pritožnikovo dopisovanje na delovnem mestu spada v obseg varstva zasebnosti in tajnosti dopisovanja, se 8. člen Konvencije v tej zadevi uporablja.
b) Vsebinska odločitev (merits):
Glede na gornje ugotovitve in ob upoštevanju dejstva, da je v pravico po 8. členu posegel zasebni delodajalec, je Sodišče odločalo o o utemeljenosti pritožbe z vidika, ali je država izpolnila svoje pozitivne dolžnosti.
Glede na primerjalno-pravno ureditev po državah pogodbenicah je Sodišče ugotovilo, da gre za področje, na katerem države uživajo široko polje svobodnega urejanja (ali bodo vprašanje omejitev svobode zasebnosti in tajnost dopisovanja na delovnem mestu zakonsko uredile ali ne in če da, kako). Vendar pa je ob tovrstnem urejanju in omejevanju delodajalcev treba upoštevati načelo sorazmernosti in postopkovna jamstva, ki preprečujejo arbitrarnost. S tega vidika so države dolžne upoštevati naslednje dejavnike:
- ali je bil delavec obveščen o tem, da delodajalec lahko nadzoruje njegovo komunikacijo in dopisovanje,
- ali se predvideni ukrepi nadzora dejansko izvajajo,
- kolikšen je obseg nadzora in s s tem povezan vdor v zasebnost delavca,
- ali je delodajalec navedel utemeljene in razumne razloge, zakaj je treba nadzorovati komunikacijo zaposlenih,
- ali bi bilo potreben in upravičen nadzor lahko izvesti na način, ki bi manj posegal v zasebnost in tajnost, in sicer tako, da se bi dostopalo do vsebine komunikacije,
- kakšne so posledice nadzora za konkretnega zaposlenega,
- ali je imel delavec na voljo zadostna varovala, kadar je delodajalec s svojimi metodami nadzora postal preveč vsiljiv, moteč.
Za presojo vseh teh elementov bi morala država določiti, da ima nadzorovani delavec na voljo ustrezen sodni postopek.
Domača sodišča so pravilno identificirala nasprotujoča si interesa v tej zadevi in tudi prepoznala tudi pravilno pravno podlago, ki uzakonja načela nujnosti, namenske opredeljenosti, transparentnosti, legitimnosti, sorazmernosti in varnosti - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Prav tako je bil postopek pred domačimi delovnimi sodišči izpeljan kontradiktorno in je imel pritožnik možnosti, da je podal svoje trditve in dokaze.
Zdi se, da pritožnik ni bil vnaprej seznanjen z obsegom nadzora, ki ga je izvaja delodajalec in se ni zavedal, da je delodajalec imel vpogled tudi v samo vsebino sporočil. Domača sodišča se niso opredelila glede vprašanja, ali je bil pritožnik vnaprej obveščen o obsegu, vrsti in namenu nadzora. Da bi bilo vnaprejšnje obvestilo pravilno in veljavno, bi moralo biti dano, preden se je nadzor začel izvajati in to z opozorilom, da bo nadzorovana in dostopna tudi vsebina sporočil. Domača sodišča niso ugotavljala, kakšen je bil domet nadzora in kolikšen je bil posledičen poseg v zasebnost delavca, čeprav je v postopku delodajalec v tiskani obliki predložil prepise vseh posnetkov komunikacije, ki jo je v določenem obdobju spremljal. Domača sodišča niso v zadostni meri ocenila, ali je bil za nadzor podan utemeljen in legitimen razlog, prav tako ne sodišče prve ne druge stopnje nista ocenili, ali bi delodajalec zasledovani cilj nadzora lahko dosegel z manj težkimi metodami, tako da ne bi dostopal do dejanskih vsebin komunikacije pritožnika. Nobene sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem resnosti posledic rezultatov nadzora in posledičnega disciplinskega prenehanja zaposlitve kot najstrožje delovnopravne sankcije za kršitev obveznosti s strani delavca. Sodišča niso ugotavljala, ali je delodajalec pritožniku dal možnost, da pojasni uporabo službenega računalnika, zlasti za brskanje po internetu in dopisovanje, glede na to, da je delodajalec takoj vpogledal v vsebino sporočil. Ni bilo ugotovljeno, kdaj v teku disciplinskega postopka je do vpogleda v vsebino komunikacije prišlo. Do tega dejanja je lahko prišlo kadarkoli med disciplinskim postopkom, kar je v nasprotju z načelom transparentnosti, kot ta izhaja iz priporočila - Recommendation CM/Rec(2015)5 Odbora ministrov sveta Evrope o procesiranju osebnih podatkov v zvezi z delovnim razmerjem.
Če povzamemo: Domača sodišča tako niso preverila, ali je bil pritožnik vnaprej obveščen, da bo delodajalec nadzoroval in celo vpogledoval v vsebino sporočil na njegovem (službenem) elektronskem naslovu. Nadalje niso ugotovila niti: 1. obstoja utemeljenih razlogov za uvedbo nadzora, 2. možnosti uporabe drugih metod, s katerimi se ne bi tako grobo posegalo v zasebnost in tajnost dopisovanja pritožnika in 3. možnosti, da se je v pritožnikovo komunikacijo dostopalo celo brez njegove vednosti.
Zato je Sodišče kljub temu, da priznava široko polje proste presoje držav pogodbenic na urejanju vprašanja nadzora na delovnem mestu, ugotovilo, da nacionalna sodišča niso v zadostni meri zagotovila varstva pritožnikove zasebnosti in tajnosti dopisovanja in niso našla pravega ravnotežja med nasprotujočimi si interesi delodajalca in delavca.
Sklep: Kršitev ( z večino glasov).
Člen 41: Zahtevek za povrnitev premoženjske škode je Sodišče zavrnilo, za povrnitev nepremoženjske škode pa zadošča ugotovitev obstoja kršitve.
Glej tudi:
- Factsheet: Workplace surveillance
Full & Egal Universal Law Academy