Barnea and Caldararu - Italy - 37931/15
Spoštovanje družinskega življenja
Otrok, ločen od staršev in s priznanim statusom, da je kandidat za posvojitev, zaradi negotovih življenjskih razmer v družini - kršitev
Dejstva:
Pritožniki so člani romske družine. Starši (prva dva pritožnika) in njihovi štirje otroci (katerih trije so naslednji pritožniki) so živeli v šotorišču v negotovih razmerah. V letu 2009 je bila najmlajša hči nameščena v zavod, nato je bila v decembru 2010 posvojena z odločbo sodnega senata: načelno je bilo očitano pritožnikoma - staršema, da otroku nista nudila ustreznih materialnih pogojev in da sta jo zaupala tretji osebi.
V oktobru 2012 je pritožbeno sodišče odločilo, da se otrok postopoma vrne v družino, in sicer v roku šestih mesecev. Vendar pa socialne službe teh odredb niso upoštevale in v novembru 2014 je sodišče podaljšalo nastanitev otroka v skrbniški družini. V januarju 2015 je pritožbeno sodišče razveljavilo takšno odločitev, vendar pa je ohranilo nastanitev otroka v skrbniški družini, v kateri je bil integriran že od šestega leta dalje. Končno je sodišče v avgustu 2016 odredilo vrnitev otroka v njegovo družino. Vrnitev je bila izvršena v septembru 2016, vse to pa je bilo za otroka naporno.
Pravo:
Člen 8:
1.) Kljub polju proste presoje države toženke italijanske oblasti niso vložile ustreznih in zadostnih naporov, da bi bila upoštevana pravica pritožnikov živeti s svojim otrokom v obdobju od junija 2009 do novembra 2016. Upoštevaje pogoje njihove ločitve in glede na neizvršitev sodbe pritožbenega sodišča iz leta 2012, ki je predvidela vrnitev otroka v njegovo izvorno družino, je kršena pravica pritožnikov do spoštovanja njihovega družinskega življenja. Razlogi, ki jih je sprejelo sodišče za zavrnitev vrnitve otroka pritožnikoma in za priznanje statusa, da je otrok kandidat za posvojitev, ne predstavljajo okoliščin, ki bi se jih lahko opredelilo kot „povsem izjemne“ in bi upravičevale prekinitev družinskih vezi. Sicer pa bi pred nastanitvijo otroka v skrbniško družino in uvedbo posvojitvenega postopka morale oblasti sprejeti konkretne ukrepe, ki bi omogočali življenje otroka s pritožnikoma.
V nobeni fazi postopka ni bilo izpostavljeno grdo ravnanje, spolna zloraba ali zanemarjanje, slabo zdravstveno stanje ali duševno neravnovesje staršev. Prav nasprotno - vezi med staršema in otrokom so bile zelo močne. Pritožnika sta bila sposobna odigrati svojo starševsko vlogo in ni bilo podanih kakšnih negativnih vplivov na rast oz. vzgojo otroka. Prva ekspertiza je med drugim izkazala reintegracijo otroka v družino.
2.) Od sodbe pritožbenega sodišča iz leta 2012 ni bil izdelan kakšen načrt zbližanja otroka s pritožnikoma v naloženem šestmesečnem roku. Sodišče je podaljšalo nastanitev v skrbniški družini in celo zmanjšalo število stikov med otrokom in njegovimi bližnjimi iz štirih na enega, opirajoč se na ravnanje in materialne pogoje življenja pritožnikov, na potencialne težave pri integraciji otroka v njegovo izvorno družino in na globoke vezi, ustvarjene s skrbniško družino. Torej dejstvo, da bi otrok bil lahko sprejet v okolje, ki bi bilo za njegovo izobraževanje lahko celo bolj ugodno, samo po sebi ne more upravičevati odtegnitve od njegovih bioloških staršev. Vzgojne in čustvene zmožnosti pritožnikov niso bile upoštevane, čeprav so bile večkrat prepoznane s strani pritožbenega sodišča.
3.) Čeprav je bila odločitev prvostopnega sodišča nato v letu 2015 razveljavljena, je pritožbeno sodišče potrdilo nastanitev v skrbniško družino iz razloga, da je potekel določen čas od šestega leta starosti otroka dalje, in da so se zato ustvarile tesne vezi s skrbniško družino in da vrnitev k pritožnikoma ni bila več načrtovana.
Učinkovito spoštovanje družinskega življenja narekuje, da se bodoča razmerja med staršema in otrokom uredijo samo na podlagi celote elementov in ne zgolj na poteku določenega časa. V sporni zadevi razlogi, sprejeti s strani socialnih služb in nato še sodnih oblasti, za zavrnitev vrnitve otroka k pritožnikom ne ustvarjajo okoliščin „ki bi bile izjemne“ in ki bi upravičevale prekinitev družinskih vezi.
Sodišče ugotavlja, da so zaradi poteka časa in zaradi integracije otroka v skrbniško družino domače sodne oblasti zavrnile vrnitev otroka. V zadevi so torej potek časa in inertnost socialnih služb, da bi uresničile načrt vključevanja otroka v družino ter razlogi sodišča za podaljšanje začasne nastanitve otroka v skrbniško družino odločilno prispevali k preprečitvi združitve pritožnikov in otroka, do katere bi moralo priti že v letu 2012.
Sklep: Kršitev (soglasno).
Člen 41: 40.000 evrov za nepremoženjsko škodo;
Glej tudi:
- Kutzner c. Allemagne, 46544/99, Information Note 39;
- Couillard Maugery c. France, 64796/01, Information Note 66;
- Clemeno et autres c. Italie, 19537/03, Information Note 112;
- Saviny c. Ukraine, 39948/06, Information Note 114;
- B. c. Roumanie (№ 2), 1285/03, Information Note 160;
- R.M.S. c. Espagne, 28775/12, Information Note 164;
- Zhou c. Italie, 33773/11, Information Note 170;
- Soares de Melo c. Portugal, 72850/14, Information Note 193;
Full & Egal Universal Law Academy