Bidard - France - 52363/11
prepoved predvajanja v času trajanja pogojne obsodbe vseh del, ki se nanašajo na teroristična dejanja, zaradi katerih je bil avtor obsojen
Dejstva - pritožnik je bivši šef separatistične baskovske organizacije. Bil je večkrat obsojen zaradi hudodelskega združevanja pri pripravi terorističnega kaznivega dejanja, umora v okviru terorističnih aktivnosti, oboroženega ropa, povzročitve smrti pri izvajanju teroristične dejavnosti, sodelovanja pri poskusu umora in povzročitvi smrti ter oboroženega ropa. V letu 2007 je bil pogojno izpuščen. Nekaj mesecev pozneje pa je sodeloval v mirovni manifestaciji pred zaporom v podporo Baskom, zaprtim v zaporniški zgradbi. Mediji so o tem poročali.
Sodnik za izvršitev kazni se je odločil, da pritožniku naloži dolžnost „da se vzdrži predvajanja vsakršnega delovanja oz. avdiovizuelnih del, pri katerih bi bil avtor oz. soavtor, ki bi v celoti ali delno vsebovala zagrešene kršitve ter se vzdrži vseh javnih nastopov nanašajočih se na to kaznivo dejanje“. V tem pogledu je poudaril, da je pred tem neka sodnica opisala pritožnika „kot spoštljivo osebo mirnega značaja, ki je posvetila večino časa redigiranju svojega spomina“. Iz tega je sklepal, da „nepoznavajoč vsebino izraza spomin, ni izključeno, da pritožnik ne bo poskušal objaviti svojih spominov in podati izjave glede dejstev oz. dejanj, zaradi katerih je bil obsojen“.
Pravo - člen 10: novo naložena dolžnost narekuje pritožniku omejitev izvrševanja pravice svobode izražanja v okviru pogojnega izpusta. Ta omejitev je bila določena z zakonom. Pogojna izpustitev pritožnika, bivšega šefa separatistične baskovske organizacije, obsojenega na dosmrtni zapor posebej zaradi umora treh oseb v okviru teroristične dejavnosti, je povzročila čustveni odziv pri sorodnikih žrtev in še širše tudi pri lokalnem prebivalstvu. Med drugim je bil sporni ukrep izdan nekaj mesecev po začetku pogojnega izpusta pritožnika, pristojne oblasti pa so se zaradi njegove udeležbe pri mirovni manifestaciji lahko bale, da se bo pritožnik znašel v okoliščinah, ko bo lahko ponovil kazniva dejanja. V luči situacije, ki vlada v Baskiji, omejitveni ukrep sledi legitimnim ciljem, kot so varstvo javnega reda in preprečitev kaznivih dejanj.
Temeljna načela, ki se nanašajo na posege v izvrševanje svobode izražanja v demokratični družbi, se nanašajo tudi na ukrepe, ki jih sprejmejo nacionalne oblasti v okviru boja proti terorizmu. Zaskrbljujoče je, da se sodnik, ko se je odločal o omejitvenih ukrepih, ni oprl na besede in zapise temveč na eventualne besede in zapise. Nadalje je treba obžalovati, da domači sodnik ni tehtal interese, niti ni ocenjeval možnosti napada na javni red. Sporna odločitev ni administrativnega temveč je sodnega značaja, ker jo je sprejel sodnik za izvrševanje kazni. Prizadeta oseba pa lahko vloži pritožbo in nato še priziv na kasacijsko sodišče. Pritožnik je vse te možnosti uporabil, saj je vložil pritožbo na pariško pritožbeno sodišče zoper sodbo, ki je določila sporen omejitveni ukrep, ki je še posebej vseboval omenjeno dolžnost omejiti se na izražanje komentarjev in zagovarjanje zagrešenih kaznivih dejanj, ukrep pa ni vseboval nesorazmernih sredstev v luči potrebnega zavarovanja javnega reda in tudi pritožniku ni prepovedoval izražati svoja politična prepričanja, uporabil pa je tudi lahko pritožbo na kasacijsko sodišče. Užival je torej sodno varstvo, ki ga je varovalo pred zlorabo in čemur je sodišče posvetilo veliko pozornost.
Še več - ukrepi, sprejeti v zakonskem okviru, so omejeni v treh pogledih. Izrečeni so proti osebam, zoper katere se lahko izrečejo, nanašajo se izključno na osebe, ki so bile obsojene za kazniva dejanja oz. specifične delikte (naklepne napade na življenje, spolno nasilje in posilstva). Prav tako so omejeni ne le v časovnem pogledu (prenehajo ob zaključku pogojne izpustitve), temveč tudi glede objekta, saj zadevajo zgolj svobodo izražanja v zvezi z zagrešenimi kaznivimi dejanji. Pritožnik je prav tako obdržal možnost izražati se glede baskovskega vprašanja vendar v mejah, v katerih ne bi načenjal zagrešenih kaznivih dejanj, glede katerih je bil obsojen. Končno – kontekst, v katerem je bil določen omejitveni ukrep glede svobode izražanja pritožnika upošteva dejstvo, da je bil pogojno izpuščen kot pomembna oseba in znana v okviru teroristične organizacije, obsojen še posebej na dosmrtni zapor zaradi umorov, zagrešenih v okviru terorizma, ter da je pogojna obsodba povzročila velik čustven odziv pri sorodnikih žrtev in širše tudi pri lokalnem prebivalstvu. Domače sodne oblasti zato niso presegle poljaimproste presoje, s katero so razpolagale.
Zaključek - ni kršitve (soglasno).
Full & Egal Universal Law Academy