Belane Nagy - Hungary - 53080/13
Izguba pravice do invalidskega dodatka zaradi novo predpisanih kriterijev upravičenosti - kršitev
Dejstva:
2001 je bila pritožnici priznana pravica do prejemanja invalidske pokojnine. 2010 je pravico izgubila, ko je bila njena invalidnost po novi metodologiji ponovno ocenjena in ni več dosegala zahtevane stopnje. V naslednjih letih je pritožnica prestala še nadaljnje preiskave, ki so pokazale, da je stopnja njene okvare dovolj visoka, da bi lahko spet prejemala pokojnino. Vendar pa je 2012 začel veljati nov zakon, ki je uvedel nove dodatne kriterije za pridobitev pravice do prejemanja invalidske pokojnine, pri čemer pritožnica ni izpolnjevala pogoja trajanja zavarovalnega razmerja. Zato je bila kljub temu, da je bila njena stopnja invalidnosti dovolj visoka, vloga zavrnjena. Pritožnica je odločitev izpodbijala, ker da nima drugih sredstev za preživetje, da je odločitev nepravična, saj pri njenem zdravstvenem stanju ni prišlo do nobenega izboljšanja.
S sodbo 10. 2. 2015 (Information Note 182) je senat Sodišča z večino glasov razsodil, da je prišlo do kršitve pravice po 1. členu Prvega protokola. V sodbi je bilo poudarjeno, da je bila s tako odločitvijo pritožnica v celoti prikrajšana za varstvo zaradi invalidnosti, in to zaradi drastičnih in nepredvidljivih sprememb v pogojih za pridobitev invalidske pokojnine.
1. junija 2015 je bila zadeva na zahtevo vlade predložena v reševanje velikemu senatu.
Pravo:
Prvi člen Prvega protokola
a) uporabnost:
V določenih okoliščinah zakonito pričakovanje bodočega dohodka lahko uživa varstvo po prvem členu Prvega protokola. Zakonito pričakovanje mora biti bolj konkretno kot zgolj golo upanje in mora temeljiti na zakonski določbi ali na pravni odločitvi, kakršna je npr. sodba. Sočasno lahko premoženjski interes, ki je priznan po domačem pravu, četudi je v določenih okoliščinah lahko preklican, tvori premoženje.
Zakonodajne spremembe na področju socialnih pravic se dogajajo kot reakcija na socialne spremembe in razvojne poglede v sferi ljudi, ki so upravičeni do socialnih transferjev. Kadar se nacionalna zakonodaja spreminja glede priznavanja pravic in ko posameznik ne izpolnjuje več pogojev glede na take spremembe, je potrebna skrbna presoja vseh specifičnih okoliščin posamičnega primera - zlasti glede narave spremembe - vse z namenom, da se preveri obstoj utemeljenih in znatnih premoženjskih interesov po nacionalnem pravu.
Pritožnica je skoraj polnih deset let izpolnjevala pogoje za pridobitev in prejemanje invalidske pokojnine. Odločba o priznanju pravice, ki je bila skladna z veljavnim zakonom in ki je tvorila njeno izvorno upravičenje, predstavlja obstoječe premoženje. V tem obdobju se je pri pritožnici upravičeno oblikovalo zakonito pričakovanje, da bo invalidsko pokojnino prejemala vse dotlej, dokler bo obstajala njena invalidnost vsaj v določeni stopnji.
Vprašanje, ki se je zastavilo, se je nanašalo na nadaljnji obstoj pritožničinega pričakovanja tudi v letu 2012, ko so začele veljati zakonodajne spremembe. Sprememba v zakonodaji, ki je vplivala na določeno kategorijo zavarovancev, med njimi tudi na pritožnico, je za priznanje pravice vpeljala nov pogoj, ki ni bil predvidljiv v času trajanja zavarovanja in ki ga potem, ko je pričel veljati, zavarovanci niso več mogli izpolniti. V vmesnem obdobju od 2010, ko pritožnici invalidska pokojnina ni bila izplačevana, do 2012, ko je pričela veljati spremenjena zakonodaja z dodatnim pogojem trajanja zavarovalne dobe, je pritožnica imela status zavarovane osebe in je izpolnjevala pogoj zavarovalne dobe. Tako je, kljub temu, da ji pokojnina sicer ni bila izplačevana, še naprej gojila upravičeno premoženjsko pričakovanje, ki je varovano po 1. členu Prvega protokola.
Pritožničina pravica do prejemanja sredstev iz socialnega zavarovanja je bila omejena tako, da je posegla v njeno pravico do pokojnine. Zato se 1. člen Prvega protokola v tej zadevi uporabi.
b) skladnost s 1. členom Prvega protokola:
Sodišče se strinja, da poseg temelji na zakoniti podlagi in zasleduje zakoniti cilj družbe varstva proračunskih sredstev, tako da se racionalizira sistem dodeljevanja z invalidnostjo povezanih socialno - varstvenih prejemkov. Prvi člen Prvega protokola zahteva, da je vsak poseg sorazmeren z zasledovanim ciljem. Zahtevano pravično ravnotežje ni doseženo tedaj, ko prizadeti posameznik nosi pretirano breme. Pritožnici je bilo upravičenje v celoti odvzeto, ne pa, kot bi bilo bolj primerno, le sorazmerno zmanjšano. Ob tem nima nobenih drugih omembe vrednih rednih dohodkov, s katerimi bi se preživljala, je težje zaposljiva in spada v skupino ranljivih invalidnih oseb.
Sporni ukrep, čeprav usmerjen v varstvo javnih financ preko reforme in racionalizacije sheme invalidskih upravičenj, pomeni tako zakonodajo, ki v opisanih okoliščinah, ni uspela vzpostaviti pravičnega ravnotežja med nasprotujočimi si interesi. Ti pomisleki ne morejo legitimirati zakonodaje z retrospektivnim učinkom, ne da bi bili ob uvedbi novih pogojev predvideni ustrezni prehodni ukrepi, ki bi zagotovili, da bi pritožnica ohranila legitimno pričakovanje do prejemanja invalidske pokojnine. Brez take prehodne določbe ukrep predstavlja poseg v temeljno pravico in ni skladen z zahtevo po pravičnem ravnotežju, ki mora biti vzpostavljeno med nasprotujočimi si interesi. Med zasledovanim ciljem in uzakonjenim ukrepom ni bilo nobenega razumnega sorazmerja. Kljub temu, da je polje proste presoje države na področju socialnih pravic zelo široko, je pritožnica morala nositi pretežko posamično breme.
Sklep:
Sodišče je z večino glasov (9 proti 8) ugotovilo obstoj kršitve in pritožniku dosodilo 5.000 EUR za nepremoženjsko škodo in 10.000 EUR za premoženjsko škodo.
Glej tudi:
- Kopecky v. Slovakia (GC), 44912/98, Information Note 67; Stec and Others v. the United Kingdom (GC), 65731/01 in 65900/01; Kjartan Asmundsson, 60669/00, Information Note 68; Klein v. Austria, 57028/00, Information Note 139; Moskal v. Poland, 10373/05, Information Note 122;
- Factsheet on Persons with disabilities and the European Convention
Full & Egal Universal Law Academy