Bremuer proti Turčiji – 37428/06
Televizijsko prikazovanje s pomočjo skrite kamere podobe posameznika, ki ni zakrita oz. zamegljena
Dejstva - junija 1997 se je pritožnika prikazalo v neki reportaži, ki jo je posredovala televizija s posnetki skrite kamere. Reportaža se je nanašala na organizirana srečanja med pritožnikom in neko drugo osebo, ki se je javila na podlagi pritožnikovega poziva, objavljenega v časopisu, za brezplačno posredovanje krščanske literature oz. knjig. Televizijska napovedovalka je poudarila, da se reportaža nanaša na tajne dejavnosti, ki se organizirajo v Turčiji na podlagi „trgovanja s tujimi verami“.
V juniju 1997 je državno tožilstvo vložilo javno obtožbo proti pritožniku zaradi žalitve Boga in Islama. V aprilu 1998 je kazenski senat pritožnika oprostil. Pritožnik je zato vložil odškodninsko tožbo proti televizijski napovedovalki in proti urednikom reportaže. Na zadnji instanci je bila tožba zavrnjena, ker sporni posnetki predstavljajo del reportaže glede vprašanja pomembnega za interese javnega mnenja.
Pritožniku je bilo odpovedano najemno razmerje v stanovanju, kjer je prebival, iz varnostnih razlogov, nato pa je bil tudi izgnan v Bolgarijo.
Glede prava - člen 8: reportaža je obravnavala problematiko verskega spreobračanja ljudi, kar je nedvomno v javnem interesu in gre za področje, kjer svoboda tiska uživa povečano varstvo.
Reportaža je bila kritična in pritožnik je bil poimenovan z žaljivi izrazi, kot „trgovec z religijo“. Uporaba te besede predstavlja vrednostno sodbo. Pri takšnih sodbah pa se ne presoja njihova resničnost. Svoboda tiska vsebuje možnost določene mere pretiravanja, tudi provokacije.
Sporna reportaža ne predstavlja osebnega napada brez povoda proti pritožniku. Ne predstavlja niti sovražnega govora, ne ščuva k sovraštvu ali nasilju proti določeni verski skupnosti, niti ne sramoti oz. zaničuje prepričanja in verovanja takšne skupine.
Kar zadeva metodo uporabljeno pri reportaži, pa mora biti uporaba tehnike, ki je tako intruzivna kot tudi škoduje zasebnemu življenju, kot jo predstavlja skrita kamera, v načelu omejena. Kljub temu so lahko skrite preiskovalne metode pomembne za raziskavo določenih vrst reportaž. To skrajno sredstvo pa mora biti uporabljeno v duhu spoštovanja etičnih načel in služiti – le kot zadržan dokaz.
Kar zadeva ravnovesje obravnavanih pravic, se pritožnik ne bi izpostavljal v javnosti, če ne bi objavil svojega oglasa v časopisu. Ni mogel predvidevati, da bo pri tem, ko bo kontaktiral z osebo, tvegal, da bodo on in njegovi prijatelji bili kritično obravnavani v javnosti. Povsem upravičeno je mislil, da gre za sodelovanje s preprostimi posamezniki, ki se zanimajo za krščanstvo.
Prav tako noben element, niti v sami reportaži niti v samih ravnanjih strank, ne more utemeljiti morebitnih razlogov splošnega pomena, zaradi katerih bi se novinarji lahko odločili, da prikazujejo podobo pritožnika brez potrebne skrbnosti, na primer s tem, da se zakrije njegov obraz. Upoštevajoč predvsem, da pritožnik ni javna oseba, ne more imeti njegovo prikazovanje nek pomen za obveščanje javnosti, ali da je bilo uporabljeno z dobrim namenom.
V konkretnih okoliščinah se prikazovanje podobe pritožnika brez zakritja ne more ocenjevati kot prispevek h kakšni razpravi javnega pomena za družbo, kot tudi ne v smeri interesa za obravnavanje vprašanja verskega spreobračanja. Še več, nobeno od notranjih sodnih oblasti se ni ukvarjala z vrednotenjem v navedenem smislu, še posebej ne z vprašanjem prispevka k razpravi, ki je v javnem interesu, kar zadeva predvajanje podobe pritožnika brez prekritja identitete.
Upoštevaje vse povedano in kljub temu, da ima država prosto polje presoje tudi v konkretni zadevi, je Sodišče ugotovilo, da kar zadeva posredovanje neprekrite podobe pritožnika, turške oblasti niso zagotovile pravičnega sorazmerja med omenjenimi konfliktnimi interesi. Način, s katerim so sodne oblasti obravnavale zadevo, pritožniku ni zagotovil zadostno in učinkovito varstvo njegove pravice do podobe in njegove pravice do zasebnega življenja.
Zaključek: kršitev (soglasno).
Člen 41: 7500 EUR za moralno škodo; zahtevek za povrnitev premoženjske škode je bil zavrnjen.
Full & Egal Universal Law Academy