Carvalho Pinto de Sousa Morais - Portugal - 17484/15
Diskriminacija (člen 8)
Znižanje dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi spola in starosti tožnice - kršitev
Dejstva:
Pritožnica je zbolela za ginekološkim obolenjem, ki je zahtevalo operativno zdravljenje. Pri posegu je prišlo do napake in pritožnica je vložila tožbo za plačil odškodnine zoper bolnišnico, v kateri je bil poseg opravljen. Upravno sodišče je njenemu zahtevku ugodilo in ji prisodilo denarno odškodnino. Po pritožbi je vrhovno upravno sodišče po temelju sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, pritožbi pa ugodilo glede višine dosojene odškodnine in slednjo znižalo.
V postopku pred Sodiščem pritožnica zatrjuje, da jo je vrhovno upravno sodišče, ki je dosodilo manjši zneske odškodnine, diskriminiralo glede spol in starost. Očitek je utemeljen na podlagi razlogov, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo za znižanje in ker ni upoštevalo pomembnosti kvalitetnega spolnega življenja pritožnice kot ženske.
Pravo:
Člen 14 v zvezi s členom 8: Poudarjanje enakosti po spolu je bil eden najpomembnejših ciljev držav članic Sveta Evrope in za odločanje, ki bi temeljilo na razlikovanju med spoloma, bi morali biti podani zelo utemeljeni razlogi, da bi odločitev lahko veljala kot skladna s Konvencijo. Zlasti razlogi kot so sklicevanje na tradicijo, splošne domneve, prevladujoče družbeno obnašanje v določeni državi nikakor ne dajejo dovolj trdne podlage, da bi bilo različno obravnavanje glede na spol, lahko upravičeno. Etiketiranje določene družbene skupine v bistvu prepoveduje oz. onemogoča, da bi se vsak posameznik obravnaval in vrednotil glede na svoje sposobnosti in potrebe.
Vrhovno upravno sodišče je pritrdilo ugotovitvam sodišča prve stopnje, vendar je ocenilo, da je so se pritožničine fizične in psihične bolečine zaradi operacije zgolj intenzivirale (da se je stanje zgolj poslabšalo), in ne, ne pa da so nastale izključno v posledici poškodbe med operacijo. Zaneslo se je dejstvo, da je bila pritožnica v času operacije stara že 50 let, da je že imela dva otroka, da je bila torej v obdobju, ko spolnost ni več tako pomembna kot v mlajših letih, saj pomen spolnosti z leti upada in na dejstvo, da je morala skrbeti samo še za moža, saj sta bila otroka že odrasla.
Sporno vprašanje se ni nanašalo na splošno na starost ali spol, pač pa na sklepanje, domnevo, da spolnost za žensko, staro 50 let in mater dveh otrok, ni več tako pomembna kot za mlajšo osebo. Tako sklepanje izkazuje tradicionalno miselnost, ki žensko seksualnost povezuje zgolj z namenom reprodukcije in na ta način ignorira fizični in psihični pomen spolnosti v smislu samouresničevanja ženske kot človeškega bitja. Ne da bi obsojalo, je sodišče zanemarilo upoštevanje ostalih vidikov ženske seksualnosti v konkretnem primeru pritožnice. Če povzamemo, vrhovno upravno sodišče je namesto vrednotenja konkretnih okoliščin svojo odločitev oprlo na splošno uveljavljeno domnevo.
Izbire besed, ki jih je uporabilo vrhovno upravno sodišče, ni mogoče šteti zgolj za neprimerno, nesrečno naključje. Pritožničina starost in spol sta bila odločujoča razloga za končno odločitev, s katero je bilo različno obravnavanje utemeljeno prav na teh dveh okoliščinah.
Sodišče (ESČP) je zaznalo razliko v pristopu v pritožničinem primeru in v dveh sodbah iz leta 2008 in 2014, ki ju je obravnavalo (splošno) vrhovno sodišče Portugalske, v katerih sta moška, stara 55 in 59 let tožila zaradi malomarnega zdravljenja. V teh dveh sodbah je vrhovno sodišče ugotovilo, da moška nista bila več zmožna normalnega spolnega življenja, kar je vplivalo na njuno samopodobo in povzročilo silen in močan psihičen šok. Pri odmeri odškodnine je vrhovno sodišče upoštevalo zgolj to, da oškodovanca ne moreta več imeti spolnih odnosov in kako ju je to prizadelo, ne pa tudi njune starosti in dejstva, ali sta že imela otroke ali ne.
Sklep: Kršitev (5 glasov proti 2).
Člen 41: 3.250 EUR za nepremoženjsko škodo.
Full & Egal Universal Law Academy