Cavit Tinarhoglu - Turkey - 3648/04
Pozitivna obveznost (materialni in procesni vidik)
Neodgovornost države glede poškodb povzročenih turistu v pomorski nesreči: ni kršitve
Dejstva: Nekega večera avgusta 1998 okrog 17. ure je v pritožnika v trenutku, ko je plaval v plavalni coni, ki pa ni bila zavarovana z varnostnim prekopom, trčil motorni čoln, ki ga je upravljal Y. C., ki je uporabljal vodne in razvedrilne dejavnosti centra počitniške vasi („Club“), v kateri je pritožnik preživljal svoj dopust. Pritožnik je preživel, vendar pa so imele zanj poškodbe hude posledice.
Kar zadeva pravo - člen 2
a) Veljavnost Konvencije - sporna nesreča se je zgodila v počitniški vasi blizu odprte plavalne cone, odprte za javnost, povzročil pa jo je motorni čoln, ki je bil uporabljen za pomorske namene, v okviru dejavnosti omenjenega centra, in ob pomanjkanju ustrezne pravne ureditve, dogodek pa je bil potencialno nevarno za človeško življenje.
Člen 2 Konvencije se lahko uporabi tudi v primerih, ko oseba sicer preživi težko nesrečo, vendar pa je ogroženo njeno življenje, pri čemer pa je treba upoštevati težo poškodb in psihičnih posledic, ki so bile za pritožnika v spornem primeru pomembne. Ta dejstva je torej treba upoštevati tudi v primeru pritožnikove pritožbe.
Zaključek - predhodni ugovor Države je bil zavrnjen (soglasno)
b) Temelj
i) Kar zadeva pozitivne ukrepe, ki se nanašajo na varstvo življenja - ni mogoče trditi, da so v trenutku nesreče turistični odbor športne turistične vasi oz. druge lokalne oblasti vedeli oz. bi morali vedeti, da vodne aktivnosti kluba predstavljajo direktno in realno nevarnost za življenje pritožnika oz. drugih dopustnikov. Prav tako pa se po drugi strani administrativnim oblastem ne bi smelo spregledati, da niso določile strožjih ukrepov na območju dejavnosti Kluba, ki predstavlja ustanovo med mnogimi podobnimi drugimi v tej regiji.
Čeprav upoštevajoč tragične razsežnosti zadeve, pa Sodišče ni prepričano, da bi bila sporna ureditev neprimerna in pomanjkljiva, ker država ni izvršila pozitivnih obveznosti namenjenih varstvu življenja glede na določbe drugega člena Konvencije. Dejansko pomanjkanje opozorilnih varnostnih znakov na kraju dejanja, kjer se je nesreča zgodila in kritika, ki je bila naslovljena na mestni svet glede nadzora dejavnosti Kluba, pa ne zadostujeta, da bi se lahko izpostavila odgovornost države kar zadeva njeno obveznost sprejeti preventivne ukrepe na nacionalni ravni; v nasprotnem primeru bi nacionalnim oblastem bilo naloženo nesorazmerno breme neupoštevajoč pri tem neustrezno ravnanje kluba in Y. C., kot tudi ravnanje samega pritožnika.
Pritožnik je vedel, da je bilo že pozno, in da tam ni bilo nobenega drugega plavalca razen njega in da je motorni čoln izvajal manevre pred pristaniško cono počitniškega centra. Kljub temu pa se je odločil, da se oddalji od obale, ne da bi imel pod nadzorom svojo okolico. Sodišče sicer ni prepričano, da je bilo v zadevi pritožnikovo ravnanje predrzno do takšne mere, da bi predstavljalo odločilno dejstvo v spletu vseh okoliščin. Vendar pa so ugotovljena predvsem nepoštena ravnanja oz. spletke konkurentov Kluba in Y. C., ki so predstavljale vzročno zvezo z nesrečo in povzročenimi poškodbami, in takšna ravnanja tretjih ne morejo predstavljati kršitve pozitivnih obveznosti države.
Zaključek: ni kršitve (6 glasov proti enemu).
ii) Kar zadeva ukrepanje sodnih oblasti - težka nesreča, katere žrtev je bil pritožnik, je bila povzročena nenamerno in bila nepredvideno s strani Y. C., ki je bil sojen in kazensko kaznovan v kontradiktornem postopku, do katerega je imel pritožnik celovit in odprt pristop, predvsem tudi s pomočjo svojega odvetnika in v katerem je sodeloval kot stranski udeleženec.
Ker predmetne nesreče ni mogoče presojati kot nepričakovane in povzročene v „sumljivih“ okoliščinah, in tudi ni mogoče dopustiti neaktivnosti države upoštevaje povzročeno realno in neposredno tveganje za življenje posameznikov, katerega država ne sme spregledati, pa kljub temu pozitivne dolžnosti države v konkretnem primeru ne zahtevajo brezpogojnega ukrepanja po uradni dolžnosti na podlagi kazenskega prava proti vladnim funkcionarjem, in tudi neuspeh kazenskih postopkov sam po sebi ne more predstavljati kršitve 2. člena Konvencije.
Prav tako - upoštevajoč vse okoliščine - sodno administrativni postopek sprožen s strani pritožnika proti vladnim oblastem ne izpričuje nobene pristranosti oz. prejudica glede trditev pritožnika in prav nobena okoliščina ne podpira teze, da bi se administrativne sodne oblasti poskušale izogniti kaznovanju oblasti. Postopek torej ni bil izveden v nasprotju s procesnimi zahtevami, ki izhajajo iz 2. člena Konvencije.
Posledično pritožnik ne more očitati državi, da ni zagotovila primernega in učinkovitega pravnega sistema, ne oziraje se na njene pozitivne dolžnosti.
Zaključek: ni kršitve (6 glasov proti enemu)
Sodišče je soglasno zaključilo, da ne obstaja kršitev 8. člena, upoštevajoč, da tudi ni izkazane procesne ali materialne kršitve iz 2. člena, glede istega dejanskega stanja.
Full & Egal Universal Law Academy