Cindrić and Bešlić - Croatia - 72152/13
Pravica do mirnega uživanja premoženja
Višina odmerjenih stroškov v civilnem postopku predstavlja nesorazmerno breme - kršitev
Dejstva:
Januarja 1992, med vojno na Hrvaškem, sta dva moška na tedaj okupiranem ozemlju z njunega doma odpeljala pritožnikova starša in ju ustrelila. Kazenska preiskava o dejanju je še v teku. Pritožnika sta neuspešno uveljavljala civilnopravni zahtevek v zvezi s smrtjo staršev zoper državo in jima je bilo v korist države naloženo plačilo pravdnih stroškov v višini 6.800 €. Ta vsota po njunem mnenju posega v njuno pravico do mirnega uživanja premoženja in pravico do dostopa do sodišča.
Pravo:
Glede prvega člena Prvega protokola: Sodišče je ugotovilo, da je odmerjena višina pravdnih stroškov posegla v pravico pritožnikov do mirnega uživanja premoženja, pri čemer je poseg temeljil na zakonu in je zasledoval legitimen cilj. Ključno vprašanje se je tako zastavilo glede sorazmernosti med splošnim interesom in pravico pritožnikov po 1. členu Prvega protokola. Sodišče je moralo presoditi, ali nista pritožnika dolžna nositi nesorazmernega in pretiranega bremena. Zatrjevano je bilo, da sta bila starša pritožnikov zgolj zaradi hrvaške narodnosti odpeljana od doma in v sosednji vasi ustreljena s strani dveh policistov med okupacijo hrvaškega ozemlja med vojno. Uveljavljani odškodninski zahtevek zoper državo je bil v celoti zavrnjen, ker država ne more odgovarjati za škodo, ki izvira iz pobojev, ki so bili na njenem ozemlju storjeni v času, ko njena kontrola ni bila vzpostavljena. Zaradi neuspeha v pravdi so bili pritožnikoma naloženi v plačilo pravdni stroški toženke - države, in sicer za zastopanje po državnem odvetništvu v višini, ki ustreza odvetniški tarifi. Vložene tožbe ni mogoče oceniti kot očitno nerazumne ali brez vsakršne podlage. Pričakovanje in ocena pritožnikov, da država odgovarja za škodo, ki sta jo utrpela zaradi umora staršev, niso bila nerazumna, saj v tistem obdobju razlaga zakonodaje še ni bila jasna ali ustaljena. Sodišče kot pomembno okoliščino šteje tudi dejstvo, da je bila tožena stranka država Hrvaška, ki joje zastopalo državno odvetništvo, stroški pa so bili odmerjeni po odvetniški tarifi, čeprav je državno odvetništvo finansirano iz državnega proračuna in ni v enakem položaju kot zasebni odvetnik. Sodišče pa je na drugi strani upoštevalo tudi individualno finančno situacijo pritožnikov, ki bi jo plačilo stroškov državi še poslabšalo. Zato Sodišče ocenjuje, da obsodba pritožnikov na plačilo celotnega zneska pravdnih stroškov zanju predstavlja nesorazmerno breme.
Sklep:
Sodišče je soglasno ugotovilo obstoj kršitve po 1. členu Prvega protokola in prvem odstavku 6. člena Konvencije (nesorazmerna omejitev pravice dostopa do sodišča), ni pa ugotovilo kršitve po 2. členu Konvencije (pravica do življenja).
Po 41. členu Konvencije je sodišče dosodilo 5.000 € za nepremoženjsko in 3.400 € za premoženjsko škodo.
Full & Egal Universal Law Academy