Cristian Cătălin Ungureanu - Romania - 6221/14
Spoštovanje družinskega življenja
Pozitivne obveznosti
Dolgotrajna ločitev očeta od otrok zaradi pomanjkljive zakonodajne ureditve pravice do stikov med postopkom razveze staršev otrok - kršitev
Dejstva:
Jeseni 2012 se je pritožnikova žena odselila iz skupnega doma, vložila tožbo za razvezo in dodelitev šestletnega sina. Pritožnik je vložil predlog za začasno odredbo, da bi pridobil izključno ali skupno skrbništvo nad sinom ali podredno, da bi sodišče odločilo vsaj o stikih z otrokom v teku razveznega postopka. Januarja 2013 je okrožno sodišče ugotovilo, da očetu stiki s sinom v materinem novem domu niso onemogočeni, da sprememba bivališča otroku ne bi bila v korist in da domače pravo ne predvideva ureditve stikov za čas trajanja sodnega postopka. Pritožnik sina ni videl od junija 2013 do novembra 2016, ko je bila izdana končna sodba o razvezi, materi je bil otrok dodeljen, urejeni pa so bili tudi stiki s pritožnikom.
Pravo:
Člen 8: Medtem ko domača sodišča niso v vseh primerih zavrgla predlogov za ureditev stikov med tekom sodnega postopka, pritožniku zakonska ureditev ni dajala nobenega zagotovila, na podlagi katerega bi lahko pričakoval drugačno odločitev. Zakonsko besedilo je onemogočilo presojo konkretnih okoliščin primera s strani sodišča. Prav to dejstvo predstavlja nosilni argument domačega sodišča, ki stikov med postopkom ni uredilo. Argument, da pritožniku ni bilo onemogočeno, da bi sina videval, ne more biti štet, kot da je bila opravljena vsebinska presoja otrokove koristi, pač pa gre za golo dejstvo, ki je v tistem trenutku obstajalo. Še ve, domača sodišča niso presojala prekarne narave stikov (ki so bili povsem odvisni od volje otrokove matere), niti niso odgovorila na pritožnikovo zahtevo po bolj načrtovanih stikih. Na ta način so sodišča izvrševanje temeljne pravice, ki pripada tako pritožniku kot tudi otroku, prepustila diskreciji pritožnikove bivše žene, s katero je bil v tistem obdobju pritožnik nedvomno v konfliktu.
Sodišče dodatno poudarja, da je razvezna pravda trajala več kot štiri leta, kar je za obdobje več kot treh let in pet mesecev prizadelo odnos med pritožnikom in njegovim sinom. Temeljni problem sicer leži v pomanjkljivi domači zakonodaji, poleg tega pa trajanje obdobja pomeni, da po sodbi Sodišča država ni izpolnila svojih pozitivnih obveznosti po 8. členu (glej tudi M. and M. v. Croatia, 10161/13, Information Note 188).
Sklep: Kršitev (soglasno).
Člen 41: 8.000 EUR za nepremoženjsko škodo.
Glej tudi:
- Cengiz Kılɪç v. Turkey, 16192/06, Information Note 147
Full & Egal Universal Law Academy