Dimitar Yordanov - Bulgaria - 3401/09
Mirno uživanje premoženja
Protipravni vplivi dnevno izvajanih eksplozij v rudniku v bližini nepremičnine - kršitev
Dejstva:
Pritožnik je bil lastnik več nepremičnin, parcel in stavb na njih, med njimi tudi svojega doma, na območju, kjer se je vlada odločila, da bo v bližini pritožnikove vasi ustvarila dnevni kop rudnika premoga. Razlastitev je bila izvedena v letu 1990 in je zajela veliko število nepremičnin, med njimi tudi pritožnikovo, da se je omogočilo potrebno miniranje območja. Potem, ko je pritožnik več kot dve leti zaman čakal na nadomestno nepremičnino, je glede na določbe zakona zahteval, da se razlastitev razveljavi ter nadaljeval z bivanjem v svoji hiši. V nadaljnjem obdobju so se dela na rudniku (miniranje) razširila, tako da so v določenem trenutku eksplozije potekale zgolj 160 do 180 m proč od pritožnikove hiše, in to kljub zakonski določbi o varovalnem območju 500 m med neindustrijskimi, torej bivalnimi objekti in mestom detonacije.
Pritožnik je 1997 zapustil svojo hišo, potem ko je družina sklenila, da bivanje v njej ni več varno zaradi številnih razpok v stenah, porušenja zunanjih objektov in dnevnih tresljajev. Pred domačimi organi je neuspešno uveljavljal plačilo odškodnine. Sodišča so sicer ugotovila, da so bile izvajane detonacije v taki bližini pritožnikovega doma sicer v nasprotju z domačo zakonodajo, vendar pa niso mogla ugotoviti vzročne zveze med škodo na hiši in eksplozijami, saj zaradi poteka časa in izgubljenih določenih dokumentov ni bilo mogoče ugotoviti razdalje med hišo in detonacijami v letu 1997, ko je pritožnik hišo zapustil.
Pravo:
Člen 1 Protokola št. 1: Država ni izkazala, da bi oblasti želele izpolniti svojo obveznost izročiti nadomestno nepremičnino po opravljeni razlastitvi. Pritožniku tako ni mogoče pripisati nikakršne krivde za neuspeh razlastitvenega postopka. Rudnik je v celoti upravljala družba, ki je bila v lasti države. Rudniško podjetje ni opravljalo splošne poslovne dejavnosti, pač pa je bilo dejavno na področju, ki je močno regulirano tako z vidika varstva okolja kot varstva zdravja in varnosti. Odločitev o vzpostavitvi rudnika in hkrati o razlastitvi večjega števila zasebnih nepremičnin je sprejela izključno država. Podjetje je tako mogoče šteti kot sredstvo, orodje za izvrševanje aktivnosti države. Država je zaradi odgovornosti zaradi neuspešne razlastitve in z upravljanjem rudnika prevzela odgovornost za pritožnikovo nepremičnino, ki je ostala na območju, ki je bilo za okolje nevarno, točneje na območju, ki je bilo izpostavljeno bližnjim dnevnim eksplozijam. Tak položaj, zaradi katerega je pritožnik zapustil svojo hišo, predstavlja poseg države v mirno uživanje lastnine s strani pritožnika. Detonacije, ki so bile opravljene znotraj varovalnega območja, so bile v očitnem nasprotju z domačo zakonodajo. Zato poseg v pritožnikovo pravico po 1. členu Prvega protokola ni bil zakonit.
Sklep: Kršitev (soglasno).
Sodišče je soglasno ugotovilo tudi, da domača sodišča niso kršila določbe 1. odstavka 6. člena, in sicer glede izpodbijane ugotovitve domačega sodišča, da ni dokazana vzročna zveza med detonacijami in škodo na hiši, ki naj bi bila tako nerazumna in arbitrarna, da bi predstavljala odrekanje pravice.
Člen 41: 8.000 EUR za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Full & Egal Universal Law Academy