Džinić - Croatia - 38359/13
Nadzor na uporabo premoženja
Sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku, ne da bi bil opravljen test sorazmernosti ukrepa - kršitev
Dejstva:
Pritožnik, direktor podjetja, je bil osumljenec v kazenski preiskavi zaradi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. V postopku je sodišče ugodilo predlogu državnega tožilca in s sklepom odredilo začasno zavarovanje verjetnega bodočega zahtevka na odvzem premoženjske koristi, ki naj bi si jo pritožnik s kaznivimi dejanji pridobil. Sklep o zavarovanju je v postopku s pravnimi sredstvi potrdilo vrhovno sodišče. Zavrnjen je bil tudi pritožnikov predlog, s katerim je predlagal manjši obseg zavarovanja, saj naj bi vrednost spornega premoženja bistveno presegala vrednost očitane mu protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Pravo:
Edino vprašanje, izpostavljeno pred Sodiščem, je bilo, ali je bil ukrep sorazmeren oz. ali je bilo najdeno ravnovesje med zahtevami splošnega interesa družbe in zahtevo po zaščiti temeljnih pravic posameznika.
Pritožnik je bil osumljen, da je z izvršenimi kaznivimi dejanji pridobil protipravno premoženjsko korist v vrednosti cca. 1.060.000 EUR. Temu ustrezno je državno tožilstvo zahtevalo, da se v zavarovanje vrnitvenega zahtevka premoženje pritožnika zamrzne, kar samo po sebi ni sporno. Vendar pa so pri izrekanju tega ukrepa sodišča dolžna poskrbeti tudi, da breme osumljenca ni preveliko, torej preveriti, ali so podani pogoji za izrek ukrepa, ter, ali sta vrsta in obseg ukrepa sorazmerna. Sodišče je, ne da bi se pred odločitvijo o ukrepu seznanilo z vrednostjo premoženja, predlogu tožilstva v celoti sledilo in z zavarovanjem poseglo na celotno premoženje pritožnika, ne da bi pri tem ugotavljalo sorazmerje med njegovo vrednostjo in očitano protipravno pridobljeno koristjo. Opisane opustitve ni saniralo niti vrhovno sodišče, ki prav tako ni ugotavljalo sorazmerja in je (ne da bi samo ocenilo vrednost relevantnega premoženja) neobrazloženo kot pavšalne zavrnilo pritožnikove navedbe, da je premoženje vredno 10.000.000 EUR. Ob tem Sodišče poudarja, da relevantno premoženje ni bilo pridobljeno s kaznivimi dejanji, niti ni bilo z njimi kakorkoli povezano (ne gre torej za premoženje nezakonitega izvora). Kljub temu je zavarovanje veljalo več kot dve leti in pol.
Torej, kljub sicer legitimnemu in upravičenemu ukrepu zavarovanja, je sodišče, ki ob njegovem izreku ni upoštevalo in ugotavljalo njegove sorazmernosti, kršilo konvencijsko izhodišče sorazmernosti posegov v temeljne pravice in s tem kršilo garancije po 1. členu Prvega protokola.
Sklep:
Sodišče je soglasno ugotovilo, da je kršitev konvencije podana.
Pritožniku je prisojenih 2.000 EUR na račun nepremoženjske škode, zahtevek za povrnitev premoženjske škode pa je Sodišče zavrnilo.
Odločitev sveta petih sodnikov velikega senata (Grand Chamber Panel):
V zadevi št. 61496/08, Barbulescu zoper Romunijo (ki se nanaša na odpoved delovnega razmerja pri zasebnem delodajalcu, ker je pritožnik internet, ki je bil na delovnem mestu zagotovljen, v delovnem času uporabljal za zasebne namene, kar je bilo v nasprotju z delodajalčevimi internimi pravili) je svet petih sodnikov velikega senata na seji 6. 6. 2016 ugodil zahtevi pritožnika in zadevo predložil velikemu senatu v ponovno obravnavo.
Full & Egal Universal Law Academy