Egill Einarsson - Iceland - 24703/15
Spoštovanje zasebnosti
Pozitivne obveznosti države
Zavrženje ovadbe/zasebne tožbe, vložene zaradi razžalitve javne osebnosti, obdolžene, da je „posiljevalec“ - kršitev
Dejstva:
Pritožnik je bil na Islandiji znana osebnost, objavljal je članke, bloge, izdajal knjige, se pojavljal v filmih, na televiziji in bil prisoten v drugih medijih. Potem, ko sta ga dve ženski obdolžili posilstva in spolnega nasilja, je bila uvedena policijska preiskava, vendar sta se obe zadevi končali na nivoju javnega tožilstva, ki se za obtožni akt ni odločilo zaradi pomanjkanja dokazov. Kmalu po odločitvi o končanju postopka v drugi zadevi je pritožnik o očitkih spregovoril v časopisnem intervjuju. Na dan izida je tretja oseba izdala spremenjeno verzijo časopisa s pritožnikovo fotografijo in naslovom „Fuck you rapist bastard“ na Instagramovem profilu pritožnika. Pritožnik je sprožil postopek zaradi razžalitve zoper tretjo osebo, vendar je bila ovadba zavržena na prvi stopnji, potem, ko je Vrhovno sodišče ugotovilo, da naslov v aplikaciji Instagram pomeni žaljivko, t.j. vrednostno sodbo, ne pa trditve o dejstvu, da bi bil pritožnik spoznan za krivega posilstva.
V postopku pred Sodiščem pritožnik zatrjuje, da je bilo s tako odločitvijo poseženo v pravico do spoštovanja zasebnosti po 8. členu Konvencije.
Pravo:
Člen 8: Naloga Sodišča je bila, da je presodilo, ali je bilo med pravico pritožnika do spoštovanja zasebnega življenja in pravico tretje osebe do svobodnega izražanja po 10. členu Konvencije najdeno ustrezno ravnovesje.
Domača sodišča so ugotovila, da je pritožnik znana javna osebnost, katere pogledi, vključno z obravnavanjem žensk in njihove spolne svobode, so zaradi kontroverznosti pritegovali pozornost. Očitki njegovega spolnega nasilništva so sprožili javno debato in tudi sam je v njej sodeloval. Glede na take okoliščine se Sodišče strinja, da je meja sprejemljivega kritiziranja postavljena višje, kot bi bila, če bi šlo za javnosti neznano osebo. Prav tako se je Sodišče strinjalo z domačimi sodišči, da je besedilo pod sliko/naslov glede na okoliščine spadal v sfero splošnega interesa.
Ključno vprašanje pred domačimi sodišči je bila opredelitev spornega besedila bodisi kot trditve o dejstvu bodisi kot vrednostne ocene. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je šlo za vrednostno sodbo, kot posledico s strani pritožnika izzvane žaljive in ostre javne debate. S tako kvalifikacijo pa se Sodišče ne strinja. Izraz „posiljevalec“ je objektiven in dejanske narave, označuje osebo, ki je zagrešila kaznivo dejanje posilstva. Verodostojnost očitka posilstva se lahko preveri. Čeprav Sodišče ne izključuje možnosti, da bi bila objektivna izjava o dejstvu, kakršna je bila v konkretnem primeru, lahko v kontekstu razumljena tudi kot vrednostna sodba, bi morale biti okoliščine konteksta zelo prepričljive.
Okoliščine, v katerih je bilo objavljeno sporno besedilo, ki je pritožnika označevalo kot posiljevalca, so izvirale iz kazenskega postopka, v katerem je bil pritožnik obravnavan ravno zaradi dejanja, ki se mu očita v spornem tekstu. Kazenski postopek se je končal malo pred objavo. Vrhovno sodišče je zmotno spregledalo kronološko povezavo in slednjo napačno ovrednotilo. Premalo natančno je namreč pojasnilo, katere so bile tiste dejanske okoliščine, ki bi označbo „posiljevalec“ lahko kvalificirale kot vrednostno sodbo (glede na kratek čas, ki je potekel od končanja kazenskega postopka do objave časopisnega intervjuja) in ne kot trditev o dejstvu.
8. člen Konvencije je treba razlagati tako, da tudi tiste sporne javne osebe, ki so sprožile vročo razpravo zaradi svojih javnih komentarjev in obnašanja, niso dolžne trpeti javnih obtožb, da so storile kaznivo dejanje, ne da bi bile take trditve podprte z dokazi.
Domača sodišča tako niso našla pravičnega ravnotežja med pravico do spoštovanja zasebnosti pritožnika in svobodo izražanja tretje osebe.
Sklep: Kršitev (z večino glasov, 5 : 2).
Člen 41: Ugotovitev kršitve zadošča za povrnitev nepremoženjske škode.
Full & Egal Universal Law Academy