GRA Stiftung gegen Rassismus und Antisemitismus - Switzerland - 18597/13
Odgovornost nevladne organizacije, ker je posegla v politikove osebnostne pravice, ko je njegov govor označila za „verbalni/besedni rasizem“ - kršitev
Dejstva:
Novembra 2009 je podmladek Švicarske ljudske stranke organiziral demonstracije v podporo prepovedi gradnje minaretov v Švici. Po dogodku je pritožnica, nevladna organizacija, ki se zavzema za strpnost in obsoja vsakršno vrsto rasno motivirane diskriminacije, na svoji spletni strani objavila vsebino, ki je povzemala govor mladega politika, ki je na demonstraciji nastopil, pri čemer je njegove besede označila kot verbalni (besedni) rasizem. Omenjeni politik je vložil tožbo za zaščito svojih osebnostnih pravic. Sodišče je presodilo, da njegov govor ni bil rasističen in odredilo, da se sporni članek umakne s spletne strani in se tam objavi sodba. Pritožnica v pritožbenem postopku pred domačimi sodišči ni bila uspešna.
V postopku pred Sodiščem trdi, da so sodišča s svojo odločitvijo kršila pravico do svobode izražanja.
Pravo:
Člen 10: Sodbe domačih sodišč, izdane zoper pritožnico, predstavljajo poseg v njeno pravico do svobode izražanja. Poseg je temeljil na zakonu in je zasledoval legitimen cilj, tako da je ostalo odprto vprašanje le, ali je bil nujen v demokratični družbi.
V procesu vrednotenja spornih izjav je treba upoštevati splošno ozadje političnih razprav, v katerih je bila podana tudi sporna izjava. Tako govor mladega politika kot sporni spletni komentar sta se nanašala na temo, ki je bila v relevantnem obdobju v ospredju intenzivne javne diskusije v Švici, in sicer na priljubljeno iniciativo proti postavljanju minaretov, o čemer so množično poročali tako domači kot tuji mediji. Iniciativa je epilog dobila na referendumu 29. novembra 2009 in na podlagi njegovih rezultatov je bila prepoved vključena v švicarsko ustavo.
Konkretni politik je bil izvoljeni predsednik lokalne podružnice podmladka vodilne politične stranke v Švici. Njegov govor je bil očitno politične narave in je podpiral politične cilje stranke, torej v podporo prepovedi gradnje. To pomeni, da je govornik svoje politične poglede zavestno izpostavil javnemu ocenjevanju in je moral zato nujno privoliti v višji nivo dopustne kritike tistih, ki njegovih prepričanj niso delili. Pritožnica je zgolj reproducirala govor, ki je že bil objavljen na spletni stranki stranke, ob tem pa ga je označila za „verbalni/besedni rasizem“. Zvezno sodišče je presodilo, da je imela taka oznaka naravo mešane vrednostne ocene, ki pa ni imela nobene dejanske podlage, ker govor ni bil rasističen. Zvezno sodišče je še posebej poudarilo, da politikove izjave za povprečnega bralca niso pomenilo poniževanja muslimanov, pač pa je šlo za golo obrambo krščanstva kot vodilne kulture v Švici.
Treba je razlikovati med izjavami o dejstvih in vrednostnimi ocenami. Zahteve, da bi se dokazala resničnost vrednostne ocene, ni mogoče izpolniti in že sama po sebi pomeni omejitev mnenjske svobode, ki predstavlja temeljni element pravice, zagotovljene po 10. členu Konvencije. Kolikor je pri sporni oznaki šlo za vrednostno oceno, bi bila sorazmernost ukrepa lahko odvisna od tega, ali je zanjo obstajala zadostna dejstvena podlaga. Da bi razlikovali med dejanskimi obtožbami in vrednostnimi ocenami je treba upoštevati vse okoliščine primera in splošni ton komentarjev, ob upoštevanju, da ko gre za vrednostno označevanje zadev, ki so predmet javnega interesa, je bolj verjetno, da gre za vrednostno oceno in ne za izjave o dejstvih.
Sodišče je ugotovilo, da je pritožničina oznaka „verbalni rasizem“ vrednostna ocena, saj vsebuje pritožničino lastno oceno in komentar izjav (govora). Ni namreč mogoče trditi, da se je oznaka govora kot verbalnega rasizma, oddaljila od dejstvene podlage, saj je bila iniciativa, v podporo katere je bil govor podan, pred tem s strani različnih organizacij že označena za diskriminatorno, ksenofobno in rasistično. Pritožnica ni nikdar trdila, da bi izjave iz govora predstavljale znake kaznivega dejanja rasnega razlikovanja po švicarskem kazenskem zakoniku. Ravno nasprotno, pritožnica je v svojih argumentih v postopkih pred domačimi sodišči zatrjevala ravno to, da je treba omogočiti, da se neka izjava označi za rasistično, ne da bi to hkrati pomenilo, da se očita storitev kaznivega dejanja rasne diskriminacije.
Sporne oznake tudi ni mogoče kvalificirati kot neupravičen napad ali žalitev politika. Pritožnica ni posegala v njegovo zasebno ali družinsko sfero, pač pa se je omejila zgolj na način, na katerega je bil sprejet njegov govor. Ker je svoje poglede na zelo občutljivo temo politik podajal v javnosti, bi se moral zavedati, da bo govor pri političnih nasprotnikih lahko povzročil negativno reakcijo. Glede na nadaljnje dogajanje tudi ni mogoče trditi, da je imela sporna oznaka škodljive posledice za njegovo zasebno ali profesionalno življenje. Izrečena sankcija, pa čeprav mila, pa bi lahko imela zaledenitveni učinek na izvrševanje pritožničine svobode izražanja in bi jo lahko odvrnila od sledenja zakonitih ciljev in kritike političnih izjav in samih politik v prihodnje.
Domača sodišča niso pripisala zadostne pomembnosti načelom in kriterijem, ki so se o vprašanju iskanja ravnotežja med pravico do spoštovanja zasebnosti in svobodo izražanja izoblikovali v sodni praksi Sodišča. Prestopila so mejo samostojnega vrednotenja, ki jim je zagotovljena, in niso zagotovila pravičnega ravnotežja oz. sorazmernosti med izrečenimi ukrepi zoper pritožnico in njeno svobodo izražanja ter legitimnim ciljem, ki so ga zasledovala pri sojenju.
Sklep: Kršitev (soglasno).
Člen 41: Prisojenih 5.000,00 EUR za nepremoženjsko škodo.
Glej tudi:
- Magyar Helsinki Bizottság v. Hungary, GC, 18030/11, Information Note 201
- Couderc and Hachette Filipacchi Associés v. France, GC, 40454/07, Information Note 190
Full & Egal Universal Law Academy