Grebneva and Alisimchik - Russia - 8918/05
Obsodba novinarja zaradi satiričnega članka, ki je bil žaljiv do pokrajinskega tožilca - kršitev
Dejstva:
Pritožniki so urednik in novinarji pokrajinskega časopisa. Obsojeni so bili zaradi objave, za katero so domača sodišča ugotovila, da je bila žaljiva do pokrajinskega tožilca. Pritožili so se, da jim je bila z obsodbo kršena pravica do svobodnega izražanja po 10. členu Konvencije.
Pravo:
Obsodba pritožnikov pomeni poseg v njihovo pravico do svobodnega izražanja. Poseg je zasledoval upravičen cilj - zaščititi dobro ime oz. pravice drugih in je bil predpisan z zakonom. Vprašanje, na katerega je moralo odgovoriti Sodišče se je zato postavilo glede nujnosti posega v demokratični družbi.
Sodišče je poudarilo ključno vlogo svobode medijev v demokratičnih družbah in njihovo vlogo pri širjenju neodvisnih informacij in idej v zadevah splošnega pomena. Posebej pomembno je, da je zlasti v obdobju po volitvah omogočeno svobodno kroženje/pretok raznovrstnih mnenj in informacij. Pritožniki so objavili večje število prispevkov o volilni kampaniji v času parlamentarnih volitev v pokrajini. Članki so v obliki farse in satire razkrivali različne nepravilnosti, ki so se po njihovem mnenju dogajale med kampanijo.
Člankov, gledanih s širšega vidika, ni mogoče šteti za nepotreben/neupravičen osebni napad ali žalitev tožilca. Provokativne primerjave niso obravnavale njegovega zasebnega ali družinskega življenja, ampak so se jasno nanašale na njegovo službeno odgovornost kot vodje tožilskega urada celotne regije. Objavljeni prispevki so razkrivali domnevno korupcijo med volilno kampanijo. S tem so pritožniki odprli debato o pomembnem vprašanju, ki se tiče javnosti in je v splošnem interesu, za katero so smatrali, da da družbeno pomembna in zato odprta za javno debato.
Skromna in ne do konca izpeljana argumentacija obsodbe domačih sodišč ni uspela pretehtati nad podanimi ugovori pritožnikov. Sodišča niso uspela umestiti in ovrednotiti družbenega in političnega konteksta, v katerem so bili članki objavljeni, niti se opredeliti do vprašanja splošnega interesa javnosti o objavljeni tematiki. Zlasti niso pokazala nobenega truda, da bi preiskala podlago objavljenega materiala v kontekstu odprte volilne kampanije, ali da bi se opredelila do satirične narave publikacije in ironije, ki je bila v ozadju. Opustila pa so tudi iskanje ravnovesja med tožilčevo pravico do dobrega imena in pravico pritožnikov do svobode izražanja in njihovo dolžnostjo kot novinarjev, da širijo novice splošnega interesa. S takim ravnanjem domača sodišča niso zagotovila relevantnih in zadostnih razlogov, s katerimi bi bil poseg v pravico po 10. členu Konvencije opravičen.
Ne glede na višino kazni, katere izvršitev grozi, že sam kazenski pregon novinarjev zaradi žalitve in kritike javne osebnosti, ki predstavlja žrtvino osebno razžalitev, pomeni omejevanje in preprečevanje novinarske svobode in omejevanje njihove pravice obveščati javnost o temah, ki vplivajo na življenje celotne skupnosti. Odziv nacionalnih oblasti na satirične prispevke pritožnikov ni bil sorazmeren s sicer zasledovanim zakonitim ciljem ukrepa in ga zato ni mogoče ovrednotiti kot nujnega v demokratični družbi.
Sklep:
Sodišče je soglasno ugotovilo, da je podana kršitev in je prisodilo vsakemu od pritožnikov odškodnino 3.000 € za nepremoženjsko škodo in 920 € za premoženjsko škodo.
Full & Egal Universal Law Academy