Hadzhieva - Bulgaria - 45285/12
Pozitivne obveznosti
Opustitev države, da bi poskrbela za varstvo 14-letnice v času, ko so bili njeni starši v policijskem pridržanju - kršitev in ni kršitve
Dejstva:
Pritožnica je bila stara 14 let, ko so 4. decembra 2002 domov, kjer je bila tedaj sama, prišli policisti z namenom, da aretirajo njene starše na podlagi zahteve za predajo s strani Turkmenistana. Ko sta se starša kasneje istega dne vrnila domov, sta bila ob prihodu aretirana in odpeljana v pridržanje. Pritožnica je v stanovanju ostala sama do 17. decembra (2002), ko sta se starša proti plačilu varščine vrnila domov. Pritožnica je uveljavljala odškodninski zahtevek zaradi stresa in trpljenja v času, ko država ni poskrbela za njeno varstvo in podporo, ko sta bila oba starša v pridržanju. Pritožbeno sodišče je ob zavrnitvi njenega zahtevka obrazložilo, da četudi je bila po aretaciji staršev puščena v stanovanju sama, da za to niso odgovorni ne policija, ne tožilstvo in ne sodišče, saj je mati na zaslišanju na sodišču 6. decembra trdila, da za hčerko nekdo skrbi.
Pravo:
Člen 8:
a) prvo obdobje med aretacijo in zaslišanjem na sodišču: Situacija, ki je nastala po aretaciji staršev, je nedvomno terjala potencialno ogrožanje dobrobiti pritožnice, ki je bila tedaj stara 14 let. Glede na relevantno nacionalno zakonodajo so bile oblasti dolžne, zdi se, da od trenutka, ko so starša odpeljali v pridržanje, bodisi staršema omogočiti, da poskrbita za varstvo hčerke, bodisi bi morali zanjo poskrbeti sami. Dolžni so ji bili zagotoviti pomoč, podporo in oskrbo, ki jo je potrebovala, in to ali na njenem domu, pri rejnikih ali v specialni ustanovi. Vlada ni predložila nobene trditve in dokaza, da bi pristojne oblasti ukrepale v dolžni smeri kadarkoli pred zaslišanje na sodišču, ki je bilo izvedeno dva dni po aretaciji. Za začetna dva dneva tožena vlada torej ni uspela dokazati, da je izpolnila svoje pozitivne obveznosti, ki bi pritožnico zaščitile in in oskrbele.
Sklep: Kršitev (z večino glasov: 4 proti 3).
b) drugo obdobje od zaslišanja staršev na sodišču do njune izpustitve: Po opravljenem zaslišanju 6. decembra oblasti niso imele nobenega razloga, da bi dvomile, da je za pritožnico kljub odsotnosti staršev ustrezno poskrbljeno. Siceršnja dolžnost države, da poskrbi za otroke priprtih oseb, če so slednji prepuščeni sami sebi, po zaslišanju ni bila več aktualna. Starša sta bila izobražena človeka s poklici in zagotovljenimi sredstvi, da sta skrbela za svojo hčer. Nihče od staršev ni opozoril oblasti, da je hči sama ali izrazil zaskrbljenosti glede njenega varstva in oskrbe v času njune odsotnosti. Mati je celo povedala, da za hčerko nekdo skrbi. Poleg tega je starša zastopal odvetnik po njuni lastni izbiri in je bil na zaslišanju prisoten tudi tedaj, ko je sodnik povpraševal glede oskrbe hčerke. Isti odvetnik je starša zastopal v celotnem postopku izročitve in bil celo njihov sosed.
Glede na to, da sta bila starša v tem obdobju pasivna, se je nacionalno sodišče lahko zaneslo na podatke iz zapisnika o zaslišanju in njegova odločitev, da noben od organov ni bil dolžan opravljati dodatnih poizvedb glede skrbi za hčerko (za obdobje po zaslišanju), ni v nasprotju z vsebino obveznosti po 8. členu Konvencije.
Sklep: Ni kršitve (soglasno).
Člen 41: 3.600 EUR za nepremoženjsko škodo.
Glej tudi:
- Ioan Pop and Others v. Romania, 52924/09, Information Note 202
Full & Egal Universal Law Academy