Hamidović - Bosnia and Herzegovina - 57792/15
Izkazovanje vere ali prepričanja
Kaznovanje priče v kazenskem postopku, ker se ni podredila sodnikovi odredbi, da med pričanjem sname naglavno pokrivalo - kršitev
Dejstva:
Pritožnik, član verske skupine, ki je zagovarjala Wahhabi/Salafi verzijo islama, je bil pozvan, da kot priča pristopi na sodišče v kazenski obravnavi, v kateri so sodili ostalim članom skupine, ki so bili obtoženi terorističnih napadov. Vabilu se je korektno odzval in prišle na sodišče, kjer pa po pozivu sodnika ni želel sneti naglavnega pokrivala, rekoč, da njegova vera zahteva, da pokrivalo stalno nosi. Kljub temu, da me je bil dan čas za premislek in je bil opozorjen na morebitne sankcije, se je odločil, da pokrivala ne bo snel, zato ga je sodnik denarno kaznoval in ko kazni ni plačal, je bila ta spremenjena v 30-dnevno zaporno kazen.
Pravo:
Člen 9: Kazen, ki je bila pritožniku izrečena, ker je v sodni dvorani nosil naglavno pokrivalo, prestavlja omejitev njegove svobode izražanja vere. Omejitev je temeljila na bistvenem pooblastilu razpravljajočega sodnika, da vodi postopek na državnem sodišču, pri čemer je bil pritožnik opozorjen na pravila obnašanja in na morebitno sankcijo. Omejitev je zasledovala legitimen cilj, saj je Sodišče že odločilo, da je sekularizem (ločitev cerkve od države - Loutsi in ostali proti Italiji, GC, 30814/06, Information Note 139) prepričanje, ki je varovano z 9. členom Konvencije, saj je to demokratično načelo povezano z legitimnim ciljem varstva pravic in svoboščin tretjih.
Glede vprašanja, ali je bil poseg nujen v demokratični družbi, se je Sodišče zavedalo težkega položaja, v katerem se je nahajal razpravljajoči sodnik, ki je moral zagotoviti spoštovanje sodišča in red v dvorani, kjer je potekalo sojenje pripadnikom verske ločine, ki nasprotuje ločitvi cerkve od države in ki priznava zgolj božje pravo in sodišče, prav tako je Sodišče upoštevalo vse okoliščine, v katerih je postopek tekel.
Vseeno pa je Sodišče presodilo, da je bil izrečeni ukrep neupravičen.
V tem primeru je šlo za položaj priče, udeležene v kazenskem postopku, kar je popolnoma neprimerljivo s situacijami nošenja verskih simbolov in oblačil na delovnem mestu, še posebej javnih uslužbencev, ki izvršujejo javna pooblastila. Določba 9. člena Konvencije ne varuje vsakega dejanja, ki izvira iz verskega prepričanja in ne zagotavlja, da bi se vsakdo lahko v javnosti kadarkoli vede tako, kot mu veleva njegova vera ali prepričanje. Lahko bi prišlo tudi do situacije, ko bi bilo upravičeno zahtevati od priče, da sname verske simbole, vendar morajo oblasti vedno paziti, da ne spregledajo specifičnih okoliščin različnih ver. Svoboda izražanja vere je namreč temeljna pravica ne zgolj zato, ker mora zdrava demokratična družba dopuščati in ohranjati raznovrstnost in različnost, pač pa tudi zato, da je posamezniku, ki se je odločil, da bo vera centralno vodilo njegovega življenja, omogočeno, da svoja prepričanja deli z ostalimi.
Sodišče ne dvomi, da je bilo pritožnikovo ravnanje izključna posledica iskrenega verskega prepričanja, da mora pokrivalo nositi ves čas, ne da bi bil ob tem prisoten skriti namen posmehovanja sodišču oz. postopku, spodbijanja drugih k nespoštovanju načela ločitve cerkve od države in demokratičnih vrednot ali povzročanja nereda na sodišču. Drugače kot nekateri drugi člani njegove verske ločine se je pritožnik uklonil pozivu sodišča in se odzval vabilu, je stal, ko je izpovedoval oz. bil pozvan, da to stori, s čimer je pokazal, da se je podredil zakonu in sodišču. Nobenega indica ni bilo, da bi se pritožnik izmikal pričanju ali da ne bi imel spoštljivega odnosa do sodišča. V takih okoliščinah je njegovo kaznovanje zaradi žalitve sodišča zgolj zato, ker ni snel naglavnega pokrivala, nepotrebno v demokratični družbi in je sodišče prekoračilo mejo danega prostega preudarka.
Sklep: Kršitev (z večino glasov, 6 : 1).
Člen 41: Prisojenih 4.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo.
Glej tudi:
- Factsheet: Religious symbols and clothing
Full & Egal Universal Law Academy