Jurica - Croatia - 30376/13
Pozitivne obveznosti države
Zatrjevana neučinkovitost postopkov ugotavljanja medicinske napake - ni kršitve
Dejstva:
Pritožnica je v pravdnem postopku uveljavljala zahtevek za plačilo odškodnine zaradi medicinske napake. Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker so sodišča ugotovila, da je bilo poslabšanje zdravja, ki ga je pritožnica utrpela, posledica zapletov pri zdravljenju in ne zdravniške napake.
V postopku pred Sodiščem je pritožnica med drugim zatrjevala, da v nacionalnem pravnem sistemu zdravniška napaka ni pravilno opredeljena, zaradi česar je nemogoče pridobiti sodno odločitev o odgovornosti zaradi malomarnega zdravljenja. Nadalje je trdila, da ni mogoče pridobiti nepristranskega in neodvisnega izvedenskega mnenja o vprašanju zdravniške napake, saj so na Hrvaškem vsi izvedenci sodelavci tistih zdravnikov, ki se jim očita malomarnost.
Pravo:
Člen 8: V ustaljeni sodni praksi ESČP je jasno stališče, da so države dolžne poskrbeti, da imajo žrtve malomarnega zdravljenja po 8. členu Konvencije na voljo postopek, v katerem lahko dosežejo plačilo odškodnine, kadar je njihov zahtevek utemeljen. Ob upoštevanju širokega polja proste presoje držav, kako bodo uredile sistem zdravstvene oskrbe, pa tudi svobodne presoje o tem, na kakšen način bodo zadostile navedeni pozitivni obveznosti glede organizacije sodnega postopka, pa Sodišče ni imelo osnove, da bi zahtevalo obstoj posebnega sistema, v katerem bi se obravnavale tožbe zaradi medicinskih napak pred domačimi sodišči.
Uveljavljanje odškodnine v pravdnem postopku na Hrvaškem ni zgolj teoretična možnost. Izkazani so primeri, v katerih je bila dosojena odškodnina zaradi medicinske napake tako po principu krivdne kot tudi objektivne odgovornosti.
Glede neodvisnosti izvedencev dejstvo, da je bil izvedenec v konkretni zadevi zaposlen v javni zdravstveni ustanovi, ustanovljeni in financirani s strani države prav zaradi izdelave izvedenskih mnenj, samo po sebi še ne utemeljuje dvoma o odsotnosti neodvisnosti in nepristranskosti. V hrvaškem pravu obstoji več varovalk, ki zagotavljajo zanesljivost izvedeniških mnenj: npr. sodni izvedenci so po zakonu dolžni izvid in mnenje podati objektivno, neodvisno in po svojih najboljših močeh in vedenju, pri čemer enaki razlogi, ki veljajo za izločitev sodnikov, veljajo tudi za izvedence. Sodišče ni našlo razlogov, da bi dvomilo, da katera od varovalk v konkretnem sodnem postopku ni bila pravilno upoštevana ali da bi izvedencem, na mnenju katerih je temeljila sodna odločitev, manjkalo zahtevane objektivnosti. Poleg tega, sodišča niso kar tako sprejela izdelanega mnenja, ampak so izvedenca tudi zaslišala, in to v navzočnosti strank, ki so imele tudi možnost, da izvedencu zastavijo vprašanja. Dopolnitev mnenja in postavitev novega izvedenca je bila prav tako odrejena, da so se razčistila nejasna ali sporna vprašanja.
Zato ni mogoče pritrditi očitkom pritožnice, da država ni poskrbela za učinkovit postopek, v katerem žrtev lahko uveljavlja pravico do odmene zaradi medicinske napake.
Sklep: Ni kršitve (soglasno).
Sodišče pa je soglasno ugotovilo obstoj kršitve po 6. členu Konvencije z vidika dolgotrajnega postopka in na ta račun pritožnici prisodilo 3.500 evrov za nepremoženjsko škodo.
Glej tudi: Vasileva c. Bulgaria, 23796/10, 17. marec 2016;
Full & Egal Universal Law Academy