Kanaginis - Greece - 27662/09
Mirno uživanje premoženja
Nerazumno visoka odkupna cena, zahtevana za razlaščeno - ponovno vrnjeno zemljišče v primerjavi z nadomestilom, ki je bilo plačano zaradi razlastitve - kršitev
Dejstva:
V letu 1976 je bilo zemljišče, ki je bilo v lasti pritožnika, predmet razlastitve. Razlastitev pa je bila razveljavljena s strani Državnega sveta v letu 2002 na podlagi pritožnikove pritožbe zaradi naknadno ugotovljenega neobstoja javne koristi, zaradi katere je bila razlastitev izvršena. Pritožnik je prejel iz naslova odškodnine za razlastitev približno 23.000 evrov, upravni organ pa je ta znesek povišal na podlagi 12. člena zakona št. 2882/2001 - v skladu z indeksom povprečnih letnih življenjskih stroškov in pritožniku naložil plačilo približno 602.000 evrov pred izročitvijo zemljišča. Pritožnik se je zato pritožil na Državni svet in je zahteval razveljavitev navedene odločitve, vendar pa je bila njegova pritožba zavrnjena.
Pritožnik se pritožuje, ker da znesek, ki ga mora plačati, da ponovno pridobi nepremičnino, ni v razumnem razmerju s tistim, kar je prejel iz naslova razlastitvene odškodnine. Ugotavlja, da mu je država naložila nesorazmerno breme, ki ne more biti upravičeno z nobenim splošnim razlogom javne koristi.
Pravo:
a) uporaba prava - po eni strani zakon predvideva razveljavitev razlastitve, ki je bila že izvršena in bila plačana razlaščencu odškodnina. Po drugi strani je Državni svet razveljavil odločitev upravnih oblasti o zavrnitvi zahtevka za odpravo razlastitve, ker ni bil upoštevan cilj takšnega ukrepa. Pritožnik je imel interes, ki je priznan v grškem pravu in ki izhaja iz varstva, ki ga nudi člen 1 Protokola št. 1.
b) temelj - Poseg v pravico pritožnika do spoštovanja njegovega premoženja predstavlja njegovo nezmožnost, da bi pridobil nazaj razlaščeno zemljišče na podlagi razveljavitve razlastitve zaradi previsoke cene, ki jo mora sedaj plačati državi. Sicer ni nasprotoval, da je bil poseg predviden z zakonom, niti, da je zasledoval legitimni cilj. Na podlagi sodbe Državnega sveta pa je dosegel razveljavitev razlastitve zemljišča, katerega lastnik je bil in je zato imel legitimno pričakovanje do ponovne vrnitve premoženja. Zato ponovna vrnitev ni škodovala javnemu interesu. Upoštevaje, da mu je bila dodeljena popolna odškodnina za razlastitev zemljišča, pa sicer ni bilo nerazumno, da je država skoraj 30 let kasneje odločala na podlagi veljavne zakonodaje glede ponovnega vrednotenja vsote, ki jo je ob razlastitvi prejel.
Formula ponovnega ocenjevanja vsote, predvidena na podlagi 12. člena zakona št. 2882/2001, določa ekvivalenco, ki temelji na množenju razlastitvene odškodnine, ki jo je prejel - upoštevaje indeks povprečnih življenjskih letnih stroškov v času določitve odškodnine ob ponovni vrnitvi premoženja in zneskom razlastitvene odškodnine na dan prejema. Uporaba navedenega kriterija pristojnim oblastem ni dopuščala, da upoštevajo še druge primerne in potrebne elemente za pravičen izračun vsote, ki jo je treba plačati državi, tako kar zadeva višino prodajne cene v času ugotavljanja vrednosti, kot tudi vrednost sosednjih zemljišč ali drugih zemljišč istega ali drugih območij, ki so bila v tem času prav tako razlaščena. Na podlagi sodbe Guiso - Gallisay proti Italiji (pravično zadoščenje, veliki senat, 58/00 z dne 22. decembra 2009, Note d´information 125), pa mora razlastitvena odškodnina za stavbno zemljišče ustrezati njegovi prodajni vrednosti.
Pri ocenjevanju sorazmernosti pri ponovnem vrednotenju odškodnine glede na realno vrednost pritožnikovega zemljišča se prav tako ne sme spregledati krepitve nepremičninskega trga v Grčiji in trajanje postopka razveljavitve predmetne razlastitve v obdobju približno 17 let. Prav tako obstaja velika razlika med vsoto, določeno s strani države, in dejansko oz. realno vrednostjo zemljišča, kot to izhaja iz podatkov spisa. Ta razlika pa se ne more šteti kot razumna.
V skladu z novim 12. členom omenjenega zakona pa sta Upravni odbor oz. neodvisni izvedenec upoštevala več elementov, primernih za določitev cene nepremičnine. Tako vrednost zemljišča sosednjih oz. podobnih zemljišč, kot tudi mogoč prihodek na podlagi uporabe takšnega zemljišča. Še več - v primeru spora o višini odškodnine med Državo in posameznikom pristojne sodne oblasti sedaj določijo razliko, ne da bi bile vezane na podlagi zakona na uporabo kriterija, kot je indeks povprečnih življenjskih stroškov.
Dvoje odločitev upravnih oblasti, s katerimi so določile odškodnino za plačilo ponovne vrnitve spornega zemljišča, je še vedno pravnomočnih. Gre za absolutno diskrecijo upravnih oblasti. Vrednost zemljišča na podlagi ugotovitve pristojnih finančnih oblasti pa je danes manjša od sporne, določene s strani upravnih oblasti. Torej je povsem jasno, da se pritožnik neupravičeno nahaja v slepi ulici, da bi pridobil nazaj svojo lastnino.
Sicer pa je Državni svet presodil, da ni prišlo do posega v pravico do spoštovanja premoženja, ne da bi svojo odločitev posebej obrazložil. Tako pritožnik tudi ni mogel učinkovito nasprotovati v postopku pred pristojnimi sodnimi oblastmi ukrepom oz. metodam, ki so povzročile poseg v njegovo pravico, ki mu jo zagotavlja 1. člen 1. Protokola.
Glede na povedano sta v konkretni zadevi tako kriterij na podlagi 12. člena zakona št. 2882/2001, kot tudi obrazložitev Državnega sveta v sodbi povzročila porušenje pravičnega sorazmerja oz. enakosti med javnim interesom in imperativom varovati pravico prizadetega do spoštovanja njegovega premoženja.
Sklep:
Kršitev (soglasno)
Člen 41: odločitev pridržana
Full & Egal Universal Law Academy