Karapetyan and Others - Armenia - 59001/08
Odpust diplomatov, ki so javno trdili, da so bile predsedniške volitve nepoštene - ni kršitve
Dejstva:
Februarja 2008 so v Armeniji potekale predsedniške volitve. Takoj po volitvah je opozicijski kandidat dal izjavo, da so bile volitve montirane in po celi državi so izbruhnili protesti, ki so jih organizirali opozicijski privrženci. Nekaj armenskih veleposlanikov je podalo izjavo, da so zaskrbljeni in pozvalo televizijske hiše, da naj zagotovijo nepristransko in izčrpno poročanje o dogajanju. Naslednjega dne so ti veleposlaniki podali izjavo, da so bile volitve prevara. Njihove izjave (z imeni in nazivi) so povzeli javni mediji. Pritožniki so zato izgubili svoje službe oz. položaje.
Na Sodišču so uveljavljali, da jim je bila kršena pravica do svobodnega izražanja.
Pravo:
Razrešitev pritožnikov predstavlja poseg v njihovo pravico izražanja. Poseg je temeljil na zakonitem cilju varovanja nacionalne varnosti in javnega miru in je bil izveden v skladu z zakonom. Glede nujnosti posega v demokratični družbi je Sodišče ugotovilo, da ukrepi, ki so namenjeni ohranitvi politične nevtralnosti uslužbencev, načeloma spadajo med zakonite in sorazmerne ukrepe, kar se tiče posega v 10. člen Konvencije. Vendar pa taki ukrepi ne bi smeli biti uporabljeni kot pravilo in tako, da posegajo v samo bistvo varovane pravice, ne da bi bila ob tem upoštevana položaj in funkcija konkretnih javnih uslužbencev in ne da bi bile upoštevane okoliščine konkretnega primera.
Posebna vez zaupanja in zvestobe med javnimi uslužbenci in državo ima pomembno vlogo, še posebej, kadar gre za diplomate, od katerih se še posebej pričakuje lojalnost. To je bil še posebej pomemben element v novo nastajajočih demokratičnih družbah, v katerih so se gradile institucije demokratičnega pluralizma. Glede na specifično zgodovino tožene države, bi državne oblasti lahko, da bi ohranile demokratične vrednote, imele v mislih ustavne garancije, s katerimi bi dosegle politično nevtralnost javne uprave, vključno z diplomati, tako da bi prepovedale javnim uslužbencem politično udejstvovanje.
Posebnega pomena za odločitev je bilo dejstvo, da so bili vsi štirje pritožniki diplomati z visokim položajem znotraj Ministrstva za zunanje zadeve in da so se njihova imena, skupaj z nazivom izrecno omenjala v sporni izjavi. Pri odločitvi, ali naj uvede disciplinski postopek in nadaljuje z odpuščanji, je bila tožena država upravičena upoštevati in pričakovati od pritožnikov posebno stopnjo lojalnosti do države. Domača sodišča so ovrednotila pravico pritožnikov do svobodnega izražanja in svojo odločitev oblikovala dovolj skladno z zahtevami Konvencije.
Noben dokazni predlog ni vzbudil dvoma, da postopek pred domačimi sodišči ne bi bil korekten. Odpust pritožnikov, pa četudi zelo strog ukrep, ne pomeni nesorazmernega posega v svobodo izražanja in je temeljil na bistvenih in zadostnih razlogih.
Sklep:
Z večino glasov (6 proti 1) je sodišče ugotovilo, da kršitev ni podana.
Glej tudi Rekvenyi v. Hungary (GC), 25390/94 in Baka v. Hungary, 20261/12, Information Note 197
Full & Egal Universal Law Academy