Konstantin Stefanov – Bulgaria - 35399/05
mirno uživanje premoženja
Dejansko stanje: pritožnik je bil določen za zagovornika po uradni dolžnosti v kazenskem postopku; izvrševanje funkcije je pritožnik na prvem naroku pogojeval s tem, da mu sodišče zagotovi/določi plačilo v višini najmanj zakonsko predpisanega minimuma; ker razpravljajoči sodnik pogoja ni izpolnil, je pritožnik odklonil zastopanje in zapustil zaslišanje; za svoje ravnanje je bil kaznovan z denarno kaznijo 260 €;
Pravo: 1. člen 1. Protokola: denarna kazen je posegla v pritožnikovo pravico do mirnega uživanja lastnine; pritožnik je bil kaznovan po določilih Zakona o kazenskem postopku, ki pretehtajo nad določili, ki urejajo vprašanje, kdaj sodišče odmeri stroške zagovornika po uradni dolžnosti in v kakšni višini in ki so si nasprotujoča; za tako hierarhijo pravih aktov, ki je v domačem pravnem redu jasna in ustaljena, je pritožnik moral vedeti in biti kot pravni strokovnjak tudi soočen z grozečo posledico (denarno kaznijo); Sodišče ugotavlja, da je bil pritožnik kaznovan na podlagi vnaprej predvidene, jasne in dostopne norme, ki je uzakonjena z legitimnim ciljem, zagotoviti učinkovit tek sodnega postopka; po oceni Sodišča je odlog zaslišanja zaradi neutemeljenega razloga predstavljal oviro v želenem tekočem poslovanju sodišča; države pogodbenice so deležne širokega prostega polja presoje, kako tako ravnanje kaznovati; prav tako je imel pritožnik na voljo pravno sredstvo, s katerim je izrečeno kazen lahko izpodbijal, kar je tudi (sicer neuspešno) storil; ni znakov, ki bi kazali, da je bila odločitev o kaznovanju nepoštena ali arbitrarna; znesek izrečene denarne kazni pa ne glede na to, da gre za zakonski maksimum, ni tolikšen, da bi ga lahko označili kot pretiranega, zatirajočega ali nesorazmernega; vse navedeno je treba upoštevati v tehtanju med javnim interesom in zaščito tožnikovih pravic; opisano situacijo je treba ločiti od tistih primerov, v katerih zagovornik v funkciji obrambe prosto izraža svoja stališča, kar je varovano preko svobode izražanja; Sodišče ugotavlja, da je bilo ravnovesje med javnim interesom in zaščito pravice do lastnine pritožnika spoštovano - denarno kaznovanje ni pretirano obremenilo pritožnikovega pravnega položaja;
Zaključek: ni kršitve
Full & Egal Universal Law Academy