Krajnc - Slovenia - 38775/14
Znižanje višine invalidnine potem, ko je bila pritožniku ugotovljena večja stopnja invalidnosti oz. nezmožnosti za delo - kršitev
Dejstva:
Pritožnik, ki je bil zaradi poklicne bolezni delno nezmožen za delo, je prejemal določen znesek invalidnine. Čez nekaj let je utrpel še poškodbo rame, zaradi katere je bila njegova zmožnost za delo še zmanjšana. V tem času pa je prišlo do zakonodajne spremembe, na podlagi katere je bila do tedaj določena invalidnina znižana na manj kot pol zneska, ki ga je pritožnik prejemal do tedaj. V pritožbenem postopku pritožnik ni bil uspešen.
Pred Sodiščem pritožnik zatrjuje, da je bilo z zmanjšanjem višine invalidnine poseženo v njegovo pravico po 1. členu Prvega protokola.
Pravo:
Kadar je v določeni državi uveljavljena zakonodaja, ki ob izpolnjevanju pogojev posamezniku daje pravico do prejemanja določenih socialnih dajatev, je treba tako pravico obravnavati z vidika premoženjske pravice, ki jo varuje določba 1. člena Prvega protokola. Kadar pride do ukinitve ali znižanja izplačila tovrstne dajatve, gre za poseg v premoženjsko pravico, ki jo je treba pravno opravičiti. Vsak poseg mora biti razumno sorazmeren glede na zasledovani cilj. Zahtevano pravično ravnotežje pa ni doseženo, kadar je posamezniku naloženo individualno ali pretirano breme.
Novelirani zakon je za pretekle upravičence določal, da se jim pravice priznajo tudi po uveljavitvi novega zakona. To je pri pritožniku ustvarilo prepričanje, da bo nadomestilo prejemal še naprej. Šele potem, ko se je pritožnikovo stanje poslabšalo (česar ni mogel pričakovati ali se na to novo dejstvo pripraviti), je za pritožnika začela učinkovati nova, strožja zakonodaja. Različno obravnavanje dveh skupin nezaposlenih, za delo nezmožnih - takih, katerih stopnja invalidnosti se ni spremenila, in tistih, pri katerih je prišlo do poslabšanja stanja - zaradi česar je bil pritožnik prikrajšan pri prejemanju nadomestila, medtem ko so se njegove možnosti za pridobitev zaposlitve še dodatno zmanjšale, igra pomembno vlogo pri presojanju ravnovesja. Bistveno pri presoji je bilo dejstvo, da je bil pritožnik brezposelna oseba, z glede na svoje omejitve slabimi možnostmi za zaposlitev oz. pridobitev plačanega dela. Prav to prikrajšanje naj bi nadomestila invalidnina. Njeno zmanjšanje, ki je resno vplivalo na pritožnikova sredstva, ki jih ima na voljo za preživljanje, ni bilo v ničemer postopno ali omiljeno z kakšnimi drugimi ukrepi, ki bi pritožniku omogočili, da se prilagodi na novo dohodkovno situacijo.
Zakonodajna reforma, ki se je nanašala na pokojnine in invalidnine, je služila legitimnemu cilju, ki se je tudi uresničil v obliki višje stopnje zaposlovanja invalidov. Kljub temu in kljub zavedanju o širokem polju proste presoje držav na področju socialnih dajatev, je bilo po presoji Sodišča pritožniku naloženo pretežko individualno breme, kar je negativno vplivalo na pravično ravnotežje, ki mora biti doseženo med varstvom premoženja na eni strani in javnim interesom na drugi strani.
Sklep: Kršitev (soglasno).
Člen 41: 10.000 EUR za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Glej tudi:
- Béláné Nagy v. Hungary, GC, 53080/13, Information Note 202
Full & Egal Universal Law Academy