Kula - Turkey - 20233/06
Pomanjkljivosti sodnega nadzora nad disciplinskim ukrepom, ki je bil izrečen univerzitetnemu profesorju zaradi nepooblaščenega sodelovanja v televizijski oddaji - kršitev
Dejstva:
Univerzitetni profesor za nemški jezik, pritožnik, je poučeval v okviru prevajalskega tečaja na podeželju. Bil je povabljen v televizijsko oddajo v Istanbul, o čemer je obvestil svoje nadrejene. Vendar je direktor tečaja izrazil dvome o povezavi med področjem pritožnika in televizijsko temo („Kulturna struktura Evropske Unije in tradicionalnost v Turčiji - primerjava identitet in oblik obnašanja - morebitni problemi in sugestije glede rešitev“); dekan fakultete je ugotovil, da je bilo njegovo sodelovanje neprimerno. Ko je bil obveščen o tej odločitvi, je pritožnik kljub temu še večkrat sodeloval v oddaji. Dva tedna kasneje v okviru kolokvija v Istanbulu, na katerem je bilo njegovo sodelovanje dovoljeno, pa je pritožnik ponovno govoril v isti oddaji, pri čemer tokrat ni obvestil svojih nadrejenih. Tokrat pa ga je kaznoval rektor univerze. Disciplinska komisija je posebej ugotovila, da za strokovnjaka raziskovalca sodelovanje v oddaji te vrste ne more biti povsem brez nadzora delodajalca. Disciplinska kršitev, ki se je formalno očitala pritožniku, je predstavljala kršitev zakonske prepovedi „zapustitve prebivališča brez odobritve nadrejenih“.
Pravo:
Člen 10:
a) Obstoj posega v svobodo izražanja - vse okoliščine primera prepričujejo Sodišče, ne da bi se ukvarjalo s formalnimi razlogi sodišča za izrek sankcije, da je bilo dejansko sporno pritožnikovo sodelovanje v navedeni oddaji, ki ni bilo odobreno. Dejansko pa niti sam pritožnik niti univerzitetne oblasti niso nikoli obravnavale zadeve z vidika „zapustitve mesta prebivališča“. Torej je dejansko bistveno izvrševanje tožnikove pravice do svobode izražanja kot tudi univerzitetne svobode. To vprašanje posega v akademsko svobodo prizadetega, ki vsebuje tudi svobodo izražanja in ravnanja, svobodo posredovanja informacij, kot tudi „odkrivanje in razširjanje spoznanj in resnice brez omejitev“. Čeprav je mila, pa je vendarle izrečena sankcija imela posledice za izvrševanje njegove svobode izražanja in imela istočasno omejujoč učinek.
b) Upravičenost posega - poseg, čeprav predviden z zakonom, ni upošteval zahtevanih garancij, da bi bil lahko dopusten kot „potreben oz. nujen v demokratični družbi“; to pa odstranjuje potrebo po ugotavljanju, ali je poseg zasledoval legitimni cilj.
Predmetna zadeva obravnava disciplinsko sankcijo a posteriori (zaradi udeležbe brez odobritve v televizijski oddaji izven kraja prebivališča) in predhodno omejitev (zavrnitev prošnje sodelovati v prvi televizijski oddaji). Torej v dveh primerih vprašanje - zakaj bi sama udeležba pritožnika v televizijski oddaji lahko bila neprimerna - ni bilo razčiščeno.
V prvi oddaji je bila odločitev dekana neobrazložena in je njegovo poznejše pismo kot odgovor na zahtevo po obrazložitvi s strani pritožnika povzročilo le dvome direktorja tečaja glede ugotovitev v zvezi s televizijsko temo. V trenutku izreka disciplinske kazni se je obrazložitev odločitve omejila zgolj na navedbo zakonske določbe, ki se je nanašala le na obravnavano zapustitev mesta prebivališča, ki ni bila odobrena, ne da bi se navedlo razloge glede samih dejstev. V odločbah ni bilo zatrjevano, na primer, da je pritožnikov odhod brez odobritve povzročil prekinitev izvrševanja javne univerzitetne službe; ali da bi prizadeti zanemaril svoje obveznosti, ker je sodeloval v televizijski oddaji; ali da bi ravnal tako, da bi bilo poseženo v dobro ime univerze.
Kar zadeva kasnejše sodne odločbe, se te niso oprle na „pomembne in zadostne“ razloge, da bi lahko obrazložile, ali je bila sankcija potrebna v okviru okoliščin primera, z vidika s strani oblasti zasledovanega cilja; in to kljub temu, da je pritožnik izrecno izpostavljal v pravnih sredstvih akademsko svobodo.
Torej tako upravne oblasti kot tudi državni svet (ki je potrdil prvostopenjsko sodbo) bi morali - kot jima tudi dovoljuje procesni zakon, ki se uporablja v upravnih zadevah – opraviti širšo raziskavo, ne pa, da so dovolili zgolj preprosto kontrolo formalne legalitete, upoštevajoč določbe disciplinske ureditve.
Nacionalne sodne oblasti po eni strani niso primerjale različnih interesov, ki so bili v igri, po drugi strani pa niso onemogočile zlorabe, storjene s strani upravnih oblasti. Iste pomanjkljivosti so preprečevale Sodišču, da bi na učinkovit način opravilo kontrolo.
Sklep: Kršitev (soglasno).
Člen 41: 1.500 EUR za nepremoženjsko škodo.
Full & Egal Universal Law Academy