Protokol št. 7, člen 1
1. Ljatifi - the former Yugoslav Republic of Macedonia - 19017/16
Procesna varovala v postopku odstranitve tujca iz države
Nezadostna sodna kontrola izdane odločbe, pri čemer je bila le-ta izdana na nerazkritih tajnih informacijah, ki naj bi utemeljevale odločitev na podlagi razlogov državne varnosti: kršitev
Dejstva:
1999 je pritožnica s Kosova zbežala v Makedonijo, kjer ji je bil 2005 priznan status begunke. Dovoljenje za bivanje ji je bilo vsako leto do 2014 podaljševano, takrat pa ji je notranje ministrstvo izdalo odločbo, da se ji status begunke odvzame, ker da naj bi predstavljala grožnjo za nacionalno varnost ter ji je bilo odrejeno, da v 20 dneh od prejema končne odločbe zapusti ozemlje Makedonije. Domača sodišča so tako odločbo obdržala v veljavi, z utemeljitvijo, da so razlogi zanjo temeljili na tajnih dokumentih, ki jih je pridobila tajna služba. Kot nepomembnega so zavrnili argument pritožnice, da s spornim (tajnim) dokumentom ni bila nikoli seznanjena oz. ji ni bil nikoli razkrit.
Pravo:
Člen 1, Protokol št. 7:
a) uporabnost Konvencije: Odločitev ministrstva je imela učinek na prenehanje pritožničinega statusa begunke, kar je bil njen edini temelj za zakonito bivanje v Makedoniji. Odločba je prav tako vsebovala izrecno odredbo/ukaz, da mora pritožnica v določenem roku državo zapustiti. Odločba ni bila razveljavljena ali spremenjena in sklep o izvršitvi odločbe ni bil predmet kakšnih nadaljnjih pogojev. Dejstvo, da je bilo pritožnici izdano enkratno dovoljenje za izhod in ponovni vstop v državo in da odločba ni bila izvršena, ne pomeni, da odločba ne bi bila več veljavna in je ne bi bilo več mogoče izvršiti. Tako izdaja dovoljenja za enkratni izhod in vrnitev v državo, kakor tudi toleriranje bivanja pritožnice kljub odločbi, sta posledica izvrševanja diskrecijske pravice države in nimata zakonske podlage. Odločbo ministrstva je tako treba obravnavati kot ukrep odstranitve tujca iz države, kar spada v obseg stvarne veljavnosti 1. člena Protokola št. 7.
b) vsebinska odločitev: Ob presoji razlogov za izpodbijano odločitev je Sodišče iz cenzuriranih dokumentov, ki jih je prejelo, razbralo le enega relevantnega, in sicer trditev, da je pritožnica vedela in dajala podporo drugim osebam, ki so izvrševale kazniva dejanja tatvin in zatajitev. Ob tem pa ni bilo nobene navedbe o številu ali identiteti teh tretjih oseb, o njihovi povezavi s pritožnico ipd. Nobenih drugih dejanskih podatkov ni bilo podanih za utemeljitev teh obtožb na račun pritožnice, prav tako ni bila podana nobena ovadba ali začet kazenski postopek zoper pritožnico zaradi morebitnega sodelovanja pri izvrševanju kaznivih dejanj v Makedoniji ali kateri drugi državi.
Ker zgoraj omenjeni tajni dokument pritožnici ni bil razkrit, z odločbo ministrstva pa tudi niso bile razkrite niti najmanjše okoliščine o dejstvih, ki naj bi kazali na pritožničino ogrožanje varnosti države/družbe, pritožnici ni bilo niti v sodnem postopku, ki je sledil upravnemu, omogočeno, da ustrezno predstavi svoje stališče.
Še več, izkazalo se je, da domača sodišča sploh niso bila seznanjena s tajnim dokumentom ali s kakršnimikoli podatki, da bi sploh lahko presodila, ali je očitek pritožnici utemeljen ali ne. Sodna presoja je bila tako popolnoma formalistična, ne pa tudi vsebinska. Ob tem sodišča niso pojasnila niti, zakaj je dokument moral ostati tajen, niti tega, v kolikšnem vsebinskem obsegu so opravila preizkus odločbe. Na ta način sodišča niso niti v najmanjši dolžni meri preverila presoje izvršilne veje oblasti o tem, ali sploh in če, v kolikšni meri, pritožnica predstavlja nevarnost za nacionalno varnost.
Sklep: Kršitev (z večino glasov; 6 : 1).
Člen 41: 2.400 EUR za nepremoženjsko škodo.
Glej tudi:
- C. G. and Others v. Bulgaria, 1365/07, Information note 107
- Lupsa v. Romania, 10337/04
Full & Egal Universal Law Academy