Lukats - Romania - 24199/07
Mirno uživanje premoženja
Obročno plačilo odškodnine za vojno škodo v petih letih - ni kršitve
Romunija se je z različnimi mednarodnimi pogodbami zavezala, da bo izplačala odškodnine bivšim lastnikom oz. njihovim pravnim naslednikom, ki so zaradi sprememb poteka meje med ali po drugi svetovni vojni na določenih ozemljih izgubili zgradbe, zemljišča in letni pridelek, ki ga niso uspeli pobrati. Odškodninska shema je bila sprejeta v treh zakonih iz leta 1998, 2003 in 2006, ki pa so bili velikokrat spremenjeni, nazadnje v letu 2014, ko je bil uzakonjen sistem obročnega plačila v petih letih ter določena uskladitev določenih odškodnin z indeksom rasti cen. Predpisan je bil tudi zavezujoč rok za vsako upravno – procesno dejanje ter uzakonjena je bila možnost sodnega nadzora nad odločitvijo upravnega organa.
V letu 2009 je Državna odškodninska komisija potrdila, da pritožnici pripada odškodnina v višini 117.000 EUR. Odločeno je bilo, da bo znesek izplačan v dveh letnih obrokih, kar pa vse do izdaje sodbe Sodišča še ni bilo izvedeno. Skladno z novim zakonom iz leta 2014 naj bi bila odškodnina pritožniku izplačana v petih letih od 1. 1. 2015 dalje.
Ne glede na to, ali ravnanje Romunije pomeni poseg v pravico ali pa opustitev dolžnega ravnanja ali pa kombinacijo obeh, se je Sodišče moralo opredeliti do vprašanja, ali časovno obdobje, ki je bilo z zakonom določeno za zapadlost plačila odškodnine pritožnici, slednji (kot upnici) nalaga preveliko breme.
Sodišče je upoštevalo veliko število romunskih državljanov, ki so upravičeni do plačila odškodnine zaradi razlastitve ali nacionalizacije premoženja velike vrednosti v času pred in po drugi svetovni vojni ter v času totalitarnih režimov, kar je povzročilo veliko finančno breme za državo kot celoto. Sodišče je zadevo presojalo tudi z vidika splošnih ukrepov, sprejetih v korist drugih potencialno prizadetih posameznikov, ki jih je država sprejela na podlagi pilotne sodbe Maria Atanasiu in ostali zoper Romunijo (30767/05 in 33800/06). V takih okoliščinah je državi treba dopustiti določeno mero diskrecije pri uveljavljanju splošnih ukrepov.
Sodišče je upoštevalo izkazan konstruktivni trud romunske vlade, usmerjen v izboljšanje učinkovitosti sistema odškodnin ob hkratnem prizadevanju za ohranitev ustrezne proračunske bilance (glej zadevo Preda in ostali zoper Romunijo, 9584/02 et al.). Nova ureditev iz 2014 je jasna in predvidljiva. Sodišče je že v prejšnjih zadevah, v katerih se je ukvarjalo s podobno tematiko odškodninskih shem z zapadlostjo plačil na daljše obdobje, zavzelo stališče, da so take sheme ustrezen način iskanja ravnovesja med interesi bivših lastnikov in splošnim interesom celotne družbe, vse dokler oblastem uspeva uveljavljati in izvrševati ukrepe z dolžno skrbnostjo. Mehanizem, ki je bil uzakonjen 2014, v načelu zagotavlja ustrezno pravno varstvo tovrstnih zahtevkov.
Odlog plačila, ki je na podlagi spremenjene zakonodaje doletelo pritožnico, ni nesorazmerno ali pretirano, vse dotlej, dokler bo država izpolnjevala obveznost izplačil obrokov po novem zakonu.
Sodišče je soglasno odločilo, da kršitve ni.
Full & Egal Universal Law Academy