M. Özel in drugi - Turkey - 14350/05, 15245/05 in 1605/05
pozitivna obveznost (procesni in materialni pogled) - kršitev države pri ugotavljanju odgovornosti zaradi žrtev potresa
Dejstva - sorodniki pritožnikov so bili žrtve potresa, ki je v letu 1999 porušil njihove stanovanjske stavbe v vasi Cinarcik. Pred Evropskim sodiščem pritožniki uveljavljajo poseg v pravico do življenja njihovih sorodnikov, ki je varovana z drugim členom. Še posebej očitajo občinskim oblastem, da so dovolile nepremičninskim družbam, da so te zgradile stanovanjske stavbe v petih nadstropjih, in to na področju, ki je bilo potresno visoko rizično in da so opustile potreben nadzor pri preverjanju ustreznosti teh nepremičnin oz. pri preprečitvi njihove izgradnje. Prav tako se pritožujejo zaradi samega poteka kazenskega postopka in nemožnosti sodelovanja v kazenskih pregonih proti odgovornim funkcionarjem.
Kar zadeva pravo - člen 2
a) materialni pogled - dolžnost prevencije držav na področju potresov izhaja iz materialnega vidika drugega člena, ter v samem bistvu prestavlja prilagoditev ukrepov pri omejevanju njihovih učinkov zaradi zmanjšanja, v kar največji možni meri, katastrofalnih posledic potresov, posebej še na področju urejanja prostora in vodenja urbanizma. Sodišče ugotavlja, da so se nacionalne oblasti zavedale možnosti potresa, katerega je utrpela porušena regija. Vendarle pa je potres imel katastrofalne posledice zaradi človeških žrtev kot posledice razrušenja stavb, ki niso izpolnjevale varnostnih in konstrukcijskih zahtev za obravnavano področje. V tem pogledu je treba ugotoviti, da lokalne oblasti, katerih vloga je bila nadzorovati in kontrolirati omenjene konstrukcije, niso izpolnile svojih dolžnosti. Vendarle pa je Sodišče ugotovilo, da pa so bile v predmetni zadevi pritožbe vložene več kot šest mesecev po odločitvi nacionalnih oblasti in so zato morale biti zavrnjene kot neutemeljene.
Zaključek: nedopustno zaradi zamude roka za pritožbo.
b) procesni vidik - kazenski pregon je bil uveden zoper nepremičninske agencije v zvezi z nepremičninami, ki so se razrušile, in proti zasebnim osebam, ki so bile direktno vpletene v izgradnjo teh nepremičnin; pritožniki so bili tudi stranke - intervenienti v teh postopkih. Upoštevajoč, da je bila zadeva kompleksna zaradi številnih žrtev, Sodišče poudarja, da je bilo v postopku samo pet obtožencev in da so v strokovnem poročilu že bile ugotovljene napake pri izgradnji nepremičnin ter vzroki njihove porušitve, in prav tako, da so odgovornosti bile ugotovljene zelo pozno. Pomembnost preiskave bi morala vzpodbuditi notranje oblasti, da zadeve natančno obravnavajo, da se prepreči kakršenkoli sum tolerantnosti do nezakonitih dejanj oz. prikritih dogovarjanj pri njihovi izvršitvi. Trajanje postopka tudi ne zadovolji zahteve preiskave brez nepotrebnega odlašanja. In še več - le dva obtoženca sta bila spoznana kot odgovorna, glede preostalih treh pa so postopki zastarali. Sodišče je torej ugotovilo, da so bili poizkusi določenih pritožnikov pred pristojnimi oblastmi, da bi bili funkcionarji predmet kazenske preiskave, zaman zaradi napake administrativnega značaja v predhodnem postopku. Končno so pritožniki, ki so zahtevali povračilo civilne škode, morali čakati med osem in dvanajst let, da so civilne sodne oblasti izdale sodbe, zneski, ki so jim bili priznani iz naslova nepremoženjske škode zaradi izgube svojih sorodnikov, pa so bili nizki. Sodišče je torej zaključilo, da civilna tožba zaradi plačila odškodnine v konkretnih okoliščinah primera ni predstavljala učinkovitega pravnega sredstva.
Zaključek: kršitev (soglasno). Člen 41: 30.000 evrov vsakemu pritožniku oz. paru pritožnikov za nepremoženjsko škodo; zahtevek za premoženjsko škodo je bil zavrnjen (glej prav tako: Boudaieva in drugi proti Rusiji, štev. 11673/02 in druge, 20. marec 2008, Informacijsko poročilo 106, in Maurillo Saldias in drugi proti Španiji, sodba 76973/01, z dne 28. november 2006, Informacijsko poročilo 22).
Full & Egal Universal Law Academy