Magyar Jeti Zrt - Hungary - 11257/16
Spletni novičarski portal odgovoren za objavo povezave, ki je vodila do žaljivih vsebin - kršitev
Dejstva:
Pritožnica je družba, ki upravlja s priljubljeno novičarsko spletno stranjo na Madžarskem. Po incidentu, v katerem so opiti nogometni navijači vpili rasistične opazke in grozili študentom na šoli, ki so jo obiskovali pretežno učenci romskega porekla, je vodja romske manjšinske lokalne oblasti dal intervju v medijih, v katerem je bil poudarek na romski problematiki. Med opisovanjem dogodka je voditelj med drugim trdil, da so bili nogometni navijači zasigurno člani Jobbika. Posnetek intervjuja je bil objavljen na YouTube. Pritožnica je objavila članek o incidentu na svoji spletni strani, vključno s povezavo na Youtubov video.
Desna politična stranka Jobbik je sprožila postopek zaradi razžalitve. Trdila je, da se z uporabo termina „Jobbik“ za opis nogometnih navijačev in z objavo hiperlinka do videa na YouTube omejuje njihova pravica do dobrega imena in ugleda. Pristopnica je bila spoznana za odgovorno za razširjanje žaljivih izjav, ki vključujejo omejevanje ugleda desne politične opcije. S pritožbo je bila pritožnica neuspešna.
Pravo:
Člen 10: Odločitev domačih sodišč predstavlja poseg v pritožničino pravico do svobode izražanja, pri čemer je poseg zasledoval legitimen cilj zaščite pravic tretjih. Glede na odločitev Sodišča o nujnosti posega zato ni bilo potrebno Sodišču odločati o predvidljivosti domačega prava.
Glede na zahteve 10. člena pritožnico kot novičarski portal zavezujejo dolžnosti in odgovornosti zlasti v situaciji, kadar spletni članek vsebuje tudi povezavo na vsebine, ki so dostopne na internetu, za katere je kasneje ugotovljeno, da so žaljivega značaja. Glede na vlogo interneta v spodbujanju javnega dostopa do novic in informacij, je osnovni namen hiperlinka, da uporabnike usmeri na druge spletne strani in spletne vire ter da internetnim uporabnikom omogoči dostop in uporabo materiala, ki ga zaznamuje zlasti dostopnost neizmerne količine informacij. Hiperlinki prispevajo h gladkemu delovanju interneta tako, da omogočajo dostop do informacij z enostavnim linkingom od ene do druge spletne strani. Hiperlinki kot tehnika obveščanja se vsebinsko in ključno razlikujejo od tradicionalnih načinov objave v tem, da zgolj usmerijo uporabnika na dostopno vsebino, ki se nahaja drugje v internetu. Objava hiperlinka ne vsebuje tudi same izjave oz. ne posreduje vsebine teh izjav, pač pa služi zgolj temu, da se bralčeva pozornost pritegne na obstoj materiala na drugi spletni strani. Nadaljnje razlikovanje hiperlinkov od drugih vrst razširjanja informacij je v tem, da oseba, ki povezuje na informacijo iz hiperlinka, ne izvaja kontrole nad vsebino spletne strani, do katere pripelje uporaba hiperlinka (slednja pa je lahko zamenjana oz. spremenjena ) po tem, ko je povezava že narejena (seveda z logično izjemo, če je tudi druga spletna stran, na katero hiperlink vodi, kontrolirana s strani iste osebe). Poleg tega je treba upoštevati, da je vsebina, ki je objavljena pod hiperlinkom že tako ali tako dostopna javnosti s strani prvotnega avtorja, kadar gre za neomejen dostop javnosti. Vprašanje, ali objava hiperlinka lahko (upravičeno z vidika upoštevanja 10. člena Konvencije) sproži vprašanje odgovornosti za vsebine, zahteva posamično oceno v vsakem primeru posebej, pri čemer je treba upoštevati številne elemente. Zlasti je treba presoditi v analizi odgovornosti pritožnice kot objavitelja hiperlinka: (1.) ali novinar odobrava sporno vsebino; (2.) ali je novinar, ne da bi se z vsebino strinjal, slednjo povzel; (3.) ali je novinar zgolj objavil hiperlink do sporne vsebine, ne da bi jo povzel ali podprl; (4.) ali se je novinar zavedal v razumnih okvirih, da je sporna vsebina žaljiva ali kakor koli drugače protipravna; (5.) ali je novinar ravnal v dobri veri, upoštevaje etična merila novinarstva in izvedel dolžno skrbnost, ki se pričakuje v odgovornem novinarstvu.
Sporni članek je le omenil, da je bil intervju voden z voditeljem romske manjšinske lokalne oblasti in da se nahaja na YouTubu, do katerega lahko bralci dostopajo s klikom na hiperlink, ne da bi bila pri tem vsebina samega intervjuja kakor koli komentirana ali da bi bili deli intervjuja povzeti. Ob tem ni bilo nobene omembe politične stranke. Nikjer v članku avtor na nikakršen način ni namigoval, da naj bi bile izjave, objavljene na hiperlinku, resnične, ali da je novinar odobril material, dostopen pod hiperlinkom, ali da je zanj prevzel kakršnokoli odgovornost. Prav tako hiperlink ni bil uporabljen v kontekstu, ki bi sam po sebi pomenil žaljive vsebine. Tako je Sodišče zaključilo, da sporni članek ni pomenil podpore sporni vsebini.
V povezavi z vprašanjem odgovornosti novinarja za pomoč pri razširjanju izjav, ki jih je podala druga oseba v intervjuju, bi tako kaznovanje novinarja resno oslabilo prispevek tiska in medijev k razpravi o zadevah v javnem interesu in se ga domače oblasti ne smejo poslužiti, razen če imajo za to posebej utemeljene razloge. Ni mogoče izključiti, da bi v določenih specialnih okoliščinah že gola ponovitev izjave, na primer, kot dodatek k objavi hiperlinka, lahko potencialno sprožilo vprašanje odgovornosti. Taka situacija bi lahko nastopila, kadar novinar ne bi ravnal v dobri veri in skladno z novinarsko etiko in dolžnim spoštovanjem in odgovornim novinarstvom, kadar se obravnavajo zadeve v javnem interesu. Seveda pa v konkretnem primeru to ni bil tak slučaj, saj pritožnica v članku ni ponovila prav nobene od žaljivih izjav in je bila objava v resnici omejena zgolj na objavo hiperlinka.
Glede vprašanja, ali sta novinar in pritožnica vedela ali pa bi lahko vedela, da se pod hiperlinkom skriva povezava do žaljive ali kakorkoli drugače protipravne vsebine, je potrebno odgovor iskati v luči situacije, v kakršni se je avtor znašel v relevantnem času, ne pa z vidika pogleda za nazaj, upoštevaje ugotovitve domačih sodišč.
Novinar je v konkretnem primeru lahko verjel in domneval, da vsebina, do katere je omogočil dostop, čeprav morda kontroverzna, ostaja v sferi dopustne kritike političnih strank in zato ni nedopustna ali protipravna. Čeprav so bile kasneje izjave manjšinskega politika spoznane za žaljive, ker so vsebovale trditve (ne da bi bila zato podana dejanska podlaga), da so osebe, povezane z Jobbikom, storile dejanja rasistične narave, da od zunaj izjave niso bile razpoznavne kot protipravne.
Nadalje relevantno madžarsko pravo, kot ga interpretirajo domača sodišča, izključuje kakršnokoli smiselno vrednotenje pritožničine svobode izražanja po 10. členu Konvencije v situacijah, kadar omejitve zahtevajo skrajno skrbnost, kadar gre za razpravo o zadevi v javnem interesu. Domača sodišča so ocenila, da je objava povezave na hiperlink predstavljala razširjanje informacij in so zato objektivno odgovornost naložila pritožnici (pri čemer objektivna odgovornost predstavlja način, ki je učinkovito preprečil kakršnokoli iskanje sorazmerja med nasprotujočimi si pravicami – torej med pravico do ugleda s strani politične stranke in svobodo izražanja s strani pritožnice). Taka objektivna odgovornost ima lahko predvidljive negativne posledice na pretok informacij na internetu, ki sili avtorje člankov in urednike, da se vzdržijo objave hiperlinkov do materiala, nad katerim zaradi spreminjajoče se vsebine nimajo kontrole. Tako bi ukrepi in objektivna odgovornost lahko neposredno ali posredno imeli ohlajevalne učinke za svobodo izražanja na internetu.
Sodišče tako ugotavlja, da odločitev domačih sodišč, da pritožnici naložijo objektivno odgovornost, ni temeljila na pravno pomembnih in zadostnih razlogih. Tako izrečeni ukrep zato predstavlja nesorazmerno omejitev pritožničine svobode izražanja.
Sklep: Kršitev (soglasno).
Člen 41: 597,04 EUR na račun premoženjske škode.
Glej tudi:
- Delfi AS v. Estonia, GC, 64569/09, Information Note 186
- Bédat v. Switzerland, GC, 56925/08, Information Note 194
- Stoll v. Switzerland, GC, 69698/01, Information Note 103
Full & Egal Universal Law Academy