Mandet - France - 30955/12
sprememba priznanega sorodstva na podlagi zahteve in v korist biološkega očeta brez otrokove privolitve oz. soglasja - ni kršitve
Dejstva - prva dva pritožnika sta se prvič poročila v letu 1986. V zakonski zvezi so se rodili trije otroci. V letu 1995 sta vložila skupen predlog za razvezo zakonske zveze, ta pa je bila razglašena 17. junija 1996. Pritožnica je rodila tretjega pritožnika v avgustu 1996. Otrok je bil poimenovan po svoji materi. V septembru 1997 je drugi pritožnik pripoznal tretjega pritožnika. Prva dva pritožnika sta se ponovno poročila v oktobru 2003, kar je pomenilo tudi zakonito priznanje tretjega pritožnika kot njunega skupnega otroka.
V februarju 2005 je M.G. zahteval od sodnega senata, da ga prizna za očeta tretjega pritožnika, ki je tedaj imel že 8 let ter da se ga šteje za naravnega očeta. Na podlagi sodbe z dne 10. februar 2006 je sodni senat odločil, da je glede tretjega pritožnika, ki je bil rojen več kot 300 dni po odločitvi, ki je upravičevala prva dva pritožnika do ločenega življenja, zakonska domneva starševstva prenehala. Sodni senat je poudaril med drugim, da ni bila izpodbijano, da je v času spočetja tretjega pritožnika M.G. imel intimne odnose s prvo pritožnico in da so številne priče, ki so bile v socialnem postopku zaslišane, navajale, da so ju videvale skupaj in da je bil tretji pritožnik poznan kot njun skupni otrok. Sodni senat je zato sklepal, da vse to ni imelo značaja zakonitega rojstva v skupnosti prvih dveh pritožnikov in da je primarni interes otroka, da se seznani z resnico o svojem izvoru. Posledično je senat ugodil zahtevi M.G. ter odredil genetsko ekspertizo. Za zastopanje interesov tretjega pritožnika je bila postavljena začasna skrbnica, vendar se je tretji pritožnik tedaj že nahajal v Dubaju, ter se z njo ni nikoli sestal, genetski testi pa zato prav tako niso mogli biti opravljeni. Sodni senat je razveljavil priznanje očetovstva in posledično tudi zakonsko rojstvo tretjega pritožnika, kar je pomenilo, da je ta ponovno pridobil priimek svoje matere in da je M.G. njegov oče; senat je odredil tudi ustrezen prepis v rojstnem listu, starševsko pravico pa je izvrševala le mati, M.G. pa je bila priznana pravica do stikov in obiskov. Tretji pritožnik je bil star približno 15 let, ko se je postopek zaključil.
Kar zadeva pravo - člen 8: Ko so razveljavile sorodstveno zvezo, ki je obstajala pred tem med tretjim pritožnikom v razmerju do drugega pritožnika, so notranje sodne oblasti spremenile enega od pomembnih elementov v strukturi družine, ki je obstajala vrsto let in jo zamenjale z drugo starševsko povezavo. Treba je uporabiti določbo 8. člen Konvencije in opraviti analitično presojo v luči posega v izvrševanje pravic tretjega pritožnika in sicer ne samo glede njegove pravice do spoštovanja družinskega življenja temveč tudi njegove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega življenja. Ta poseg je predviden z zakonom in posega v varstvo pravic M.G., ki je pred domačimi sodnimi oblastmi poskušal doseči priznanje svojega starševstva v razmerju do tretjega pritožnika. Gledano skozi ta kot, je obravnavani poseg imel za cilj „varstvo pravic in svoboščine drugega“ in ta drugi je bil prav M.G.
Kar zadeva uradni zapisnik domačega sodišča, ki se nanaša na ugotovljeno sorodstveno vez med tretjim pritožnikom in M.G., ta ne temelji na nasprotovanju prvih pritožnikov genetskemu testu temveč na ugotovitvi zakonitega obdobja spočetja in na presoji elementov, ki so jih ponudile stranke. Sodni senat je imenoval začasno skrbnico za zastopanje interesov tretjega pritožnika. Med drugim je kasacijsko sodišče proučilo vprašanje pravice otroka biti slišan v postopku in je presodilo, da je bila ta pravica spoštovana. V tem pogledu je izpostavilo, da je bil tretji pritožnik obveščen o postopku in je vedel, da je bilo obravnavana njegova sorodstvena zveza ter da je od bivanja v Dubaja dalje pošiljal pisma sodnikom prve stopnje, v katerih je izražal željo, da ne spremeni priimka in ohrani sorodstveno zvezo z drugim pritožnikom, ne da bi kadarkoli neposredno zaprosil za svojo udeležbo v postopku. Posledično ni mogoče zaključiti, da domače oblasti niso storile tistega, kar se od njih pričakuje za vključitev tretjega pritožnika v postopek.
Še več - iz razlogov odločitev domačih oblasti izhaja, da so primerno umestile prednostni interes otroka v osrčje svojih razlogov. Ne da bi nasprotovale želji prvih dveh pritožnikov obdržati družino, ki je bila vzpostavljena po njuni ponovni poroki, so poudarile, da čeprav tretji pritožnik šteje drugega pritožnika za svojega očeta in je z njim navezal tesne stike, je njegov interes predvsem seznaniti se z resnico o svojem izvoru. Domače sodne oblasti torej niso prezrle določene teže prednostnega interesa otroka, vendar so vsebinsko presodile, da ta interes ni takšen, kot ga vidi tretji pritožnik - obdržati ugotovljeno starševstvo in ohraniti dejanski stabilni položaj, v katerem se nahaja – temveč prav tako v ugotovitvi prave sorodstvene vezi. Še drugače rečeno - njihova odločitev ni bila utemeljena na prevladi interesa tretjega pritožnika nad interesom M.G., ki je v priznanju očetovstva, temveč na podlagi stališča, da se ta dva interesa delno povezujeta.
Prav gotovo so domači postopek in odločitve, ki se nanašajo na starševstvo in ime tretjega pritožnika, kot tudi na pravico do obiskov in nastanitve pri gospodu M.G., takšne narave, da so povzročile vznemirjanje v zasebnem in družinskem življenju tretjega pritožnika, še toliko bolj, ker so se postopki odvijali v času njegovega otroštva in adolescence. Vendarle domače sodne oblasti, ki so sicer zaupale izvrševanje starševstva prvemu pritožniku, niso preprečile, da tretji pritožnik v skladu s svojo željo ne bi mogel še naprej do svoje polnoletnosti živeti v okviru družine, ki je bila vzpostavljena med prvima dvema pritožnikoma.
Sodišče je pravično tehtalo učinek spornega posega na zasebno in družinsko življenje tretjega pritožnika. Ob tem ko je prevladujoči interes otroka manj v izvrševanju očetovstva ugotovljenega na podlagi priznanja drugega pritožnika, kot v ugotovitvi prave sorodstvene vezi, se njegov interes delno dopolnjuje z interesom M.G. - torej notranje sodne oblasti niso prekoračile prosta polja presoje, s katerim so razpolagale.
Zaključek: ni kršitve (šest glasov proti enemu)
Glej tudi gradivo Starševske pravice in pravice otrok
Full & Egal Universal Law Academy