M.K. - Greece - 51312/16
Spoštovanje družinskega življenja
Pozitivne obveznosti
Oče Grk se ne podredi sodni odločbi, ki od njega zahteva, da vrne otroka materi v Francijo - ni kršitve
Dejstva:
V predmetni zadevi je bila pritožnica romunske nacionalnosti, razvezana od svojega grškega moža, ki živi in dela v Franciji, neuspešna pri poskusih za izročitev sina, ki ji je bil zaupan v vzgojo in varstvo na podlagi pravnomočne sodbe grških sodnih oblasti iz septembra 2015, zaradi zavračanja očeta, da ji izroči otroka.
Pravo:
Člen 8:
Upiranje izvršitvi sodne odločbe, na podlagi katere je bil sin zaupan materi v varstvo in vzgojo, materi onemogoča, da bi bila skupaj s sinom in predstavlja poseg v izvrševanja njene pravice do spoštovanja družinskega življenja.
Na podlagi razlogov pravnomočne sodbe je naloženo sodnim in upravnim oblastem ter socialnim službam, da sprejmejo ukrepe za izvršitev sodbe. S pomočjo materinega zastopnika so v juliju 2016 našli očeta in mu izročili sodno odločbo. Oblasti so tedaj ugotovile, da želi otrok ostati pri očetu, kjer je živel z bratom in se je počutil varnega. V septembru 2016 je pred psihologom psihiatrične klinike ponovil svoje želje, da ostane v Grčiji.
7. člen Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok določa obveznost osrednjim oblastem držav pogodbenic, da medsebojno sodelujejo in spodbujajo sodelovanje med pristojnimi oblastmi v svojih državah zaradi zagotavljanja prostovoljnega izročanja otrok oz. olajšujejo sprejetje prijateljske poravnave. Upoštevajoč okoliščine zadeve in predvsem zelo konfliktne odnose med pritožnico in njenim nekdanjim možem ter dejstvo, da se pritožnica nahaja v Franciji, so oblasti imele težave zagotoviti sporazumni način rešitve zadeve in pogajanja s staršema, predvsem tudi mediacijo, predvideno s priporočilom R (98) 1 Odbora ministrov Sveta Evrope glede družinske mediacije. Sicer pa je otrok dosegel starost, ko je sposoben razsojanja in je jasno izrazil voljo, da želi ostati v Grčiji in je zato treba upoštevati te razloge. Prednostni interes otroka načelno nasprotuje prisilnim ukrepom. Med drugim 13. člen Haaške konvencije predvideva, da lahko sodne oblasti ali administrativni organi zavrnejo zahtevo za vrnitev otroka, če ugotovijo, da ta temu nasprotuje in če je dopolnil oziroma dosegel starost in zrelost, ki izkazuje sposobnost razsojanja. Sklicujoč se na to določbo Uredba Bruselj II bis[1] prepušča državam članicam možnost, da presojajo otrokov interes, kar pa so grške oblasti tudi storile v luči 8. člena Konvencije (EKČP), prav tako pa tudi v duhu Haaške konvencije in Uredbe Bruselj II bis. Ne sme se spregledati, da je sodba iz leta 2015 temeljila na okoliščinah iz leta 2013, ko je isti sodnik ugotovil otrokovo prebivališče v Franciji. Sodba ni presojala dejstva, da je otrok imel brata, ki je ostal v Grčiji, kot tudi ne zelo tesnih vezi, ki so ju povezovale. Še drugače povedano: odločitev ni upoštevala celotne družinske situacije. Še več - iz več kot tri leta trajajoče situacije jasno izhaja, da otrok ne želi več živeti z materjo v Franciji in da je jasno izrazil voljo, da ostane z bratom in očetom, pri katerih se počuti varnega. Otrokova volja je bila zadosti razsodna in predstavlja ključni element za presojo v sodnih in administrativnih postopkih.
Upoštevaje do sedaj povedano in polje proste presoje, s katero tožena država v konkretni zadevi razpolaga, je Sodišče zaključilo, da so grške oblasti sprejele ukrepe, ki razumno sledijo pozitivnim obveznostim, kot izhajajo iz 8. člena Konvencije.
Sklep: Ni kršitve (z večino glasov; 5 proti 2).
Glej tudi:
-tematsko poročilo Mednarodne ugrabitve otrok:
[1] Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000
Full & Egal Universal Law Academy