M. L. and W. W. - Germany - 60798/10 and 65599/10
Zavrnitev zahteve, naj se medijem naloži dolžnost anonimizacije on-line arhivskega materiala o storjenem kaznivem dejanju na zahtevo storilcev v luči njune bližajoče se izpustitve iz zapora - ni kršitve
Dejstva:
V letu 1993 sta bila pritožnika obsojena na kazen dosmrtnega zapora zaradi umora znanega igralca. V letu 2007, malo pred njuno izpustitvijo iz zapora, sta od več medijev s tožbo zahtevala, da naj zagotovijo anonimizacijo arhivskih dokumentov iz časa procesa (članek, dosje in prepis avdio reportaže), ki so dostopni na njihovih internetnih straneh.
V letu 2009 in 2010 je nemško zvezno sodišče odločilo v korist medijev iz naslednjih razlogov:
- da sta storjeno kaznivo dejanje in kazenski proces tedaj vzbudila velik interes javnosti;
- da je javnost imela interes, da je obveščena in da ima možnost, da zadevo raziskuje na podlagi preteklih dogodkov;
- da je poslanstvo medijev, da sodelujejo pri oblikovanju demokratičnega mnenja, pri čemer posredujejo tudi podatke iz svojih arhivov;
- da sta pritožnika poskušala doseči obnovo postopkov;
- da sta zgolj tri leta pred njuno izpustitvijo pozvala tisk, da obvesti javnost o njunih zadnjih revizijah;
- da so bile do leta 2006 na spletni strani zagovornika drugega pritožnika objavljene številne reportaže o njegovem klientu;
- da so bili sporni dokumenti tudi del rubrik, ki so jasno kazale, da se nanašajo na pretekle reportaže;
- da je treba upoštevati tveganje, da mediji zaradi pomanjkanja zadostnih sredstev tako personalne narave, kot tudi zaradi pomanjkanja časa za proučevanje zahtev za anonimizacijo, v reportaže vključujejo tudi take vsebine, ki identificirajo posameznike in ki so lahko protipravne.
Pritožnika očitata, da je bila odločitev sodišča sprejeta na podlagi vplivne moči medijev.
Pravo:
Člen 8:
Bistveni poseg v zasebnost pritožnikov izhaja iz odločitve medijev, da posredujejo javnosti informacije ter predvsem, da hranijo podatke na njihovih spletnih straneh zaradi pritegovanja pozornosti javnosti. Samo raziskovanje je poglobilo opisan poseg. Zato se dolžnosti raziskovalnih novinarjev v razmerju do prizadete osebe v zvezi z obravnavanimi informacijami lahko razlikujejo od tistih, ki jih ima oseba, ki izvorno razširja takšne informacije. Posledično vzpostavitev ravnotežja različnih interesov, ki so v igri, lahko zasleduje kot svoj cilj različne rezultate, odvisno od tega, ali je zahteva za izbris naperjena proti izdajatelju, ki razširja takšne informacije (in katerega dejavnost je začrtana na podlagi splošnih pravil, v osrčju katerih je pričakovano varstvo svobode izražanja), ali pa proti raziskovalnemu novinarju (čigar glavni interes ni razširjati v javnosti informacije o konkretni osebi, temveč omogočiti ugotavljanje celovite informacije, dosegljive tudi v okviru internetnega iskanja).
Sodišče zaključuje, da zavrnitev zahteve pritožnikov ni spregledala pozitivnih obveznosti nemške države glede varstva zasebnega življenja pritožnikov. Upoštevajoč: (i) polje proste presoje domačih oblasti glede problematike, v kateri je treba iskati ravnovesje različnih interesov, (ii) pomembnost omogočanja dostopnosti reportaž, katerih dopustnost v času njihovega izida ni bila sporna in (iii) ravnanje samih pritožnikov v razmerju do tiska, Sodišče ne ugotavlja resnega razloga, da bi odločitev nemškega zveznega sodišča spremenilo.
a) Prispevek k splošni razpravi, ki je v javnem interesu in vprašanje anonimizacije v okviru sporne zahteve - ne glede na njihovo pomembnost pravice posameznika predstavljajo predmet objave, dostopne na internetu, in morajo biti prav tako tehtane v razmerju do javnega interesa - varovanega na podlagi 10. člena Konvencije - in sicer, da se javnost seznani o preteklih dogodkih in novejši zgodovini tudi s pomočjo elektronskih javnih arhivov, s katerimi razpolaga tisk. Dostopnost spornih reportaž na spletnih straneh medijev je v trenutku vložitve zahtev pritožnikov prispevala k razpravi, ki je javnega pomena in ki kljub poteku določenega časa ni postala neaktualna oz. njena aktualnost ni zamrla.
Res pritožnika nista zahtevala odstranitve, temveč le anonimizacijo reportaž. Vendarle pa prvenstveno način obravnavanja spornega predmeta izhaja iz novinarske svobode: novinarjem pripada skozi prizmo njihove deontologije - da se odločijo, kateri so tisti detajli (kot npr. navedba celotnega imena in priimka obravnavane osebe), ki se morajo vključiti v objavljeni prispevek, da je ta še kredibilen. Dolžnost za nazaj ugotavljati dopustnost reportaže z vidika zahteve prizadete osebe – ki vsebuje nujno tehtanje vseh interesov, ki so v igri - bi lahko nosila v sebi tveganje, da bo tisk dajal prednost temu, da medij ne bo hranil reportaž v svojih arhivih, ali pa, da bo izpuščal posamezne elemente, ki bi lahko bili sporni, in bi postali objekt takšnih zahtev.
b) splošno poznavanje določene osebe in objekt reportaže - prav gotovo s potekom časa javni interes glede kaznivega dejanja upada. Vendarle pa so postali pritožniki prepoznavni potem, ko so poskušali ponovno odpreti kazenski proces in so se zato tudi obrnili na tisk. Torej niso bili osebe, ki ne bi bile poznane javnosti.
Kar zadeva objekt reportaže - trajanje kazenskega postopka in zgolj ena od zahtev za revizijo - bi lahko prispevale k razpravi v demokratični družbi.
c) Preteklo ravnanje osebe, glede medijev - poskusi pritožnikov, da nasprotujeta svojim obsodbam, so temeljili na uporabi pritožbenih poti, ki jih določa nemško kazensko pravo. Izhajajoč iz njunega ravnanja v razmerju do tiska, interes pritožnikov ni bil več v konfliktu s predstavitvijo njihovih obsodb, na podlagi informacij, objavljenih na spletnih straneh določenega števila medijev, kar vse je imelo za posledico majhno pomembnost celotne zadeve. Upoštevaje izpustitev iz zapora nista mogla več računati na legitimnost anonimizacije reportaž, tudi ne z vidika pravice do pozabe.
d) Vsebina, forma in izbrisi objave - sporni teksti objektivno predstavijo določeno sodno odločbo. Prav tako predmetni članki obelodanjajo določene podrobnosti iz življenja obtoženih. Vendarle pa posamezni detajli predstavljajo informacije, ki jih mora redno upoštevati kazenski sodnik, ko izdaja odločbo, zaradi ugotavljanja okoliščin kaznivega dejanja in elementov krivde v okviru razprave na kazenskih javnih obravnavah. Sporni članki tudi ne izražajo namere, da se prikaže pritožnika na slabšalen način oziroma da se povzroča škoda njunemu ugledu.
Upoštevajoč nivo razširjanja, umestitev v strukturo spletne strani, sporne reportaže niso mogle pritegniti pozornosti tistih uporabnikov interneta, ki niso iskali oz. raziskovali informacij o pritožnikih. Prav tako prav nič ne kaže na to, da je vzdrževanje dostopa do reportaž imelo za cilj prikazovanje novih informacij o pritožnikih.
Kar zadeva obsežnost in vseprisotnost interneta - neodvisno od stopnje razširjenosti so sporne informacije lahko razumljene kot pomoč raziskavam - pritožnika pa ne omenjata morebitnih namer, da bi se obrnila tudi do nosilcev raziskav zato, da bi omejila razkrivanje informacij glede njunih osebnosti. Sodišče tudi ugotavlja, da ni poklicano, da bi se izjavljalo glede možnosti domačih sodnih oblasti, da odredijo manj posegajoče ukrepe v svobodo izražanja medijev glede tistih zadev, ki niso več predmet še trajajočih sodnih postopkov niti postopkov pred Sodiščem.
e) Okoliščine v zvezi z uporabo fotografij - kritizirane fotografije ne vsebujejo nobenega elementa, ki bi pritožnika kompromitiral. Možnost, da bi bila pritožnika prepoznana s strani tretjih oseb na podlagi fotografij, je med drugim omejena z dejstvom, da ju prikazuje trinajst let pred njuno izpustitvijo.
Sklep: Ni kršitve (soglasno).
Glej tudi:
- Times Newspapers Ltd v. the United Kingdom (Nos. 1 and 2), 3002/03 and 23676/03, Information Note 117
- Timpul Info-Magazin and Anghel v. Moldova, 42864/05
- Węgrzynowski and Smolczewski v. Poland, 33846/07, Information Note 165
- sodba SEU v zadevi Google Spain SL in Google Inc., C-131/12, z dne 13. 5. 2014
Full & Egal Universal Law Academy