M.N. in drugi - San Marino - 28005/12
pomanjkljiv nadzor nad odločitvijo o kopiranju in hrambi bančnih dokumentov
maja 2009 so italijanske oblasti zaprosile oblasti v San Marinu za pomoč pri pridobitvi dokumentov in pri izvedbi preiskave v bankah in drugih institucijah, vse v povezavi s preiskavo kaznivega dejanja pranja denarja - sodišče v San Marinu je zaprosilu ugodilo in začelo preiskavo z namenom pridobiti informacije in bančne dokumente, povezane z računi, ki bi lahko razkrili povezavo med italijansko preiskavo in podjetjem s sedežem v San Marinu - iskanje in zaseg sta obsegala tudi kopije dokumentacije in elektronskih naprav za shranjevanje podatkov, vključno z elektronskimi poštnimi sporočili, izjavami banke in čeki - v aprilu 2010 je bilo sprejeto pravilo, da morajo biti italijanski državljani, ki so s finančnimi odgovori povezani s podjetji v preiskavi, o slednji obveščeni - prvi pritožnik je bil obveščen v letu 2011 - na sodišče v San Marinu je vložil pritožbo, v kateri je trdil, da ni bil ničesar obtožen in da nima nobene povezave z očitanimi kaznivimi dejanji ter uveljavljal kršitev pravice do pritožbe, saj neobtožene osebe nimajo statusa neposredno prizadete osebe in tako nimajo na voljo izpodbijati tovrstne izvršilne odločitve - pritožba je bila zavržena kot nedopustna, saj naj pritožnik ne bi imel pravnega interesa zanjo - informacije, ki so izhajale iz bančne dokumentacije, so vsebovale osebne podatke posameznikov, pa tudi občutljive podatke o poslovnih dogovorih - kopiranje podatkov ne glede na to, da je originalni nosilec ostal na istem mestu, pomeni pridobivanje in zaseg - zato je kopiranje pritožnikovih bančnih podatkov in njihovo hranjenje pri oblasteh pomenilo poseg v pravico do spoštovanja zasebnega življenja in korespondence - ta poseg je imel zakonito podlago v zakonu o kazenskem postopku obeh vpletenih držav, ki predvidevata uporabo preiskovalnih metod tudi zoper tretje osebe, ki niso stranke kazenskega postopka - ukrepi so zasledovali zakonite cilje: prevencijo kriminala, zaščito pravic in svoboščin tretjih in ekonomsko dobrobit države - pri tehtanju nujnosti posega z obstojem procesnih kavtel Sodišče opozarja na širok obseg učinkov zaprosil za mednarodno pravno pomoč, ki glede učinkov na tretje niso bili še nikoli preizkušeni - pritožnik je posameznik, ki ni bil subjekt odprte preiskave in zoper katerega ni bilo podanih nobenih utemeljenih sumov - o preiskavi svojega bančnega računa ni bil obveščen, pač pa je zanjo izvedel več kot leto dni po njej, njegove pritožbe pa zaradi pomanjkanja pravnega interesa nikoli niso bile vsebinsko obravnavane - Sodišče je zato presojalo, ali so bili učinki izvedene preiskave znotraj dovoljenih meja Konvencije - ureditev preiskave ni izpolnila kavtel dostopa do sodišča po prvem odstavku 6. člena, ugovor države, da bi se pritožnik lahko poslužil običajne civilno pravne poti pa ni relevanten, ker ni dokazala, da bi preko te poti pritožnik lahko dosegel razveljavitev odredbe o preiskavi na zaprosilo - Sodišče se zaveda, da država z majhnim številom judikatov težko izkaže učinkovitost določenega pravnega sredstva, vendar pa je imela sporna odločitev vpliv na več kot 1000 oseb, pa država ni predložila niti enega primera, kako bi civilna pot lahko učinkovito služila pritožniku v izpodbijanju odločitve o izvedbi preiskave - pritožnik je bil kot tretji v primerjavi z osumljenci/obtoženci v bistveno slabšem položaju glede varstva svojih pravic in ni bil deležen zaščite po domačem pravu - soglasno ugotovljena kršitev in pritožniku dosojenih 3.000 € odškodnine za nepremoženjsko škodo
Full & Egal Universal Law Academy