Mohamed Hasan - Norway - 27496/15
Spoštovanje družinskega življenja
Posebne okoliščine, ki upravičujejo posvojitev otroka, žrtve nasilja v družini, s strani rejnikov - ni kršitve
Dejstva:
Pritožnica je z možem, oba z iraškim državljanstvom, sta živela na Norveškem. Bila sta starša dveh hčera, rojenih 2008 in 2010. Zaradi moževega nasilništva je pritožnica z otrokoma večkrat bivala v kriznem centru, starejša hči je bila tudi dvakrat nameščena v nujno rejništvo. 2010 sta bili obe hčerki nameščeni v rejniško družino v nujnem postopku. 2011 sta med obiskom pritožnice pri otrocih v hišo vdrla dva zamaskirana moška, ki sta z elektrošokerjem napadla pritožnico in ugrabila otroka. Hčerki sta bili kasneje najdeni, oče pa je priznal, da je organiziral ugrabitev.
Po incidentu je skrbstveni organ izdal odredbo, na podlagi kateri sta bili hčerki nameščeni v različni rejniški družini na skrivni lokaciji in brez stikov s staršema. Odločitev je postala pravnomočna. 2014 je sledila nova odločba o nadaljnji namestitvi otrok v rejniških družinah, o odvzemu starševske skrbi in o dovolitvi posvojitve s strani rejnikov. Tudi s pritožbo zoper to odločbo sta bila pritožnica in njen mož neuspešna. V postopkih pred domačimi organi je pritožnica priznala, da sta otroka navezana na rejnike in ni zahtevala vrnitve otrok njej.
Pravo:
8. člen: Pritožnica je v upravnem in sodnem postopku sodelovala in bila ustrezno strokovno zastopana. Vsak organ odločanja je bil strokovno sestavljen iz sodnika/pravnika, psihologa in laične osebe, obravnava je trajala dva dni. V postopku je bil angažiran izvedenec, ki je podal pisno in ustno mnenje. Na ta način je bila pritožnici omogočena aktivna in učinkovita udeležba v postopku, v katerem je lahko izrazila svoje interese. Poleg tega je izkoristila tudi nadaljnje sodno varstvo na višjem in po dopuščeni reviziji na vrhovnem sodišču.
Organi so ukrepali z jasnim ciljem zavarovati koristi pritožničinih hčera, jima zagotoviti odraščanje v varnem okolju, v katerem za njuni posebno ranljivi osebnosti skrbijo ljudje, na katere sta se navezali. Ob odločanju so organi upoštevali tudi posebnosti vsake od hčera, njuno starost in zrelost, pa tudi njun izvor in odnos s sorodniki.
Odvzem starševske skrbi pritožnici in odobritev posvojitve s strani rejnikov sta bila ukrepa, izrečena v izjemnih okoliščinah. Organi so se sklicevali na številna poročila o nasilnih dejanjih pritožničinega moža, ki so hčerki še posebej prizadeli in sta zato morali prekiniti številna ustvarjena razmerja in postali posebej ranljivi. Otroka sta stik in navezanost na pritožnico izgubila in sta se navezala na rejnike, zato bi jima škodilo, če bi bila iz novega okolja odstranjena. Še več, pritožnica za hčeri ne bi bila sposobna skrbeti glede na njune posebne potrebe in za nobenega od staršev ni bilo izkazano, da bi v bližnji prihodnosti lahko prevzela skrb za otroka. Nadalje je bila nevarnost ponovne ugrabitve aktualna še v času odločanja in tudi če bi otroka ostala v le začasnem rejništvu, pritožnici stiki ne bi bili dovoljeni. Hčerki sta prav zaradi te nevarnosti živeli ob strogih varnostnih ukrepih, zanjo pa je še zlasti pomembno, da jima je zagotovljena varnost in predvidljivost. V taki situaciji je posvojitev v primerjavi z dolgotrajnim rejništvom tista prava rešitev, ki otrokoma nudi potrebno varnost in stabilnost. Pritožnica si je po dokončnem razpadu zveze z bivšim možen sicer zagotovila samostojno življenje, vendar otrok ne bi mogla obvarovati pred njim in njegovimi sorodniki.
Postopek sprejemanja odločitev je bil pošten. Obe odločitvi sta bili utemeljeni z izjemnimi okoliščinami in z upoštevanjem največje koristi otrok. Zato izpodbijana ukrepa ne pomenita nesorazmernega posega v pravico pritožnice do spoštovanja družinskega življenja.
Sklep: Ni kršitve (soglasno).
Glej tudi:
- Strand Lobben and Others v. Norway, 37283/13, Information Note 212 (zadeva odstopljena velikemu senatu 9. 4. 2018)
- Factsheet: Children’s rights
Full & Egal Universal Law Academy