Naku - Lithuania and Sweden - 26126/07
Dostop do sodišča
Podelitev imunitete državi v sodnem postopku, v katerem se je obravnavala tožba zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja uslužbencu diplomatskega predstavništva, zadolženemu za kulturne in informacijske zadeve: nedopustnost (Švedska) in kršitev (Litva)
Dejstva:
Pritožnica je bila 14 let zaposlena na švedski ambasadi, nato pa je bila januarja 2006 odpuščena. Na ambasadi se je zaposlila 1992 na podlagi pogodbe po litvanskem pravu in sprva opravljala delo receptorke in tolmačke, nato pa je 2001 (potem ko je zahtevala višjo plačo) napredovala na položaj tiskovne in kulturne predstavnice ambasade.
2004 je nastal spor med pritožnico in njenim delodajalcem glede njenih dolžnosti, ki se je še poglobil jeseni 2005, ko je svojo funkcijo nastopil novi kulturni ataše. Novembra 2005 je bil pritožnici izrečen opomin in dvodnevni rok, da poda svojo odpoved. Od tega dne dalje je bila pritožnica na bolniškem dopustu, neprekinjeno, s tedenskim podaljševanjem vse do marca 2006. Medtem je bil zoper njo uveden disciplinski postopek in v januarju 2006 je bila odpuščena.
Pritožnica je sprožila civilni postopek zoper švedsko ambasado pred litvanskim sodiščem zaradi nezakonitosti odpovedi. Uveljavljala je zlasti, da ji je delovno razmerje prenehalo v času trajanja bolniške odsotnosti, kar je v evidentnem nasprotju z litvansko delovnopravno zakonodajo. Tožbo je sodišče zavrglo in postopek ustavilo, ker je ugodilo ugovoru diplomatske imunitete, ki ga je podala tožena ambasada. Tako odločitev je potrdilo tudi litvansko vrhovno sodišče aprila 2007, ki je presodilo, da naloge, ki jih je pritožnica na ambasadi opravljala, spadajo v sfero suverenih funkcij tuje države, zato se šteje, da je pritožnica delala kot javna uslužbenka tuje države.
V tem času je sindikat osebja, zaposlenega na švedski ambasadi, ki mu je pritožnica predsedovala, vložil več pisnih pritožb glede delovnih pogojev na veleposlaništvu - spor so javnosti obelodanili mediji julija 2005.
Pritožnica je uveljavljala kršitev pravice do dostopa do sodišča, saj njeno delovno mesto ni bilo dovolj visoko rangirano, da bi lahko utemeljevalo diplomatsko imuniteto, ki so jo sodišča toženki priznala. Hkrati pa ni mogla sodne poti uporabiti na Švedskem, saj je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena po litvanskem pravu.
Pravo:
Člen 6/1:
a) glede Švedske: Švedska je bila sicer toženka v nacionalnem postopku, vendar so oblast izvajali zgolj organi Litve. Zato pritožnica nikoli (kljub podanemu ugovoru diplomatske imunitete pred litvanskimi sodišči) ni spadala pod pristojnost Švedske v smislu 1. člena Konvencije.
Sklep: Pritožba zoper Švedsko ni dopustna.
b) glede Litve: Sodišče je kot ključno štelo, da je pritožnica svoje zadolžitve na področju kulturnega in informacijskega delovanja ambasade opravljala „po posvetu“ oz. „v sodelovanju in pod nadzorom, navodili“ švedskega diplomatskega osebja. Čeprav je bila pritožnica vodja sindikata na ambasadi, ni bilo izkazano, kako bi bila ta funkcija povezana s suverenimi interesi Švedske.
Sodišče ni spregledalo pomena, ki si ga je pritožnica sama pripisovala, ko je pisno zahtevala povišanje plače, niti obstoja spora med pritožnico in novim kulturnim atašejem glede njenih zadolžitev, pač pa je bil ravno to pokazatelj dejanskega dometa/ranga pritožničinega delovnega mesta, ki bi zato moral biti predmet presoje litvanskih sodišč v smislu, ali je pritožnica opravljala naloge, ki pomenijo izvrševanje oblastnih pooblastil. Zgolj s sklepanjem, da vsakdo, ki dela na diplomatskem predstavništvu tuje države, vključno s tehničnim, administrativnim in servisnim osebjem, na tak ali drugačen način prispeva k doseganju suverenih ciljev te države, posledično pa (brez relevantnih in zadostnih razlogov individualne presoje konkretnega primera) avtomatsko ugodeno ugovoru diplomatske imunitete, so litvanska sodišča pritožnico prikrajšala za samo bistvo pravice do dostopa do sodišča.
Sklep:
Sodišče je soglasno ugotovilo kršitev pravice do dostopa do sodišča po 6. členu.
Najprimernejši način za odpravo ugotovljene kršitve bi bilo ponovno sojenje v tem sporu, če bi pritožnica to zahtevala.
Pritožnici je sodišče prisodilo 8.000 € odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Glej tudi: Cudak v. Lithuania (GC), 15869/02, Information Note 128
Full & Egal Universal Law Academy