Narodni List d.d. - Croatia - 2782/12
Časniku naloženo plačilo odškodnine zaradi objave članka, ki je bil žaljiv do sodnika - kršitev
Dejstva:
Pritožniku - časopisni hiši - je bilo naloženo plačilo odškodnine zaradi razžalitve sodnika v članku. Dve leti pred objavo članka je prav ta sodnik izdal nalog za preiskavo pritožnikovih poslovnih prostorov, za katerega so novinarji, zaposleni pri pritožniku, menili, da posega v njihovo novinarsko svobodo. Pozornost novinarjev je isti sodnik pritegnil še enkrat, in sicer, ko je prisostvoval zabavi ob pričetku obratovanja novega časopisa, ki ga je ustanovil kontroverzni lokalni podjetnik. Prav to proslavljanje je vzpodbudilo objavo spornega članka, v katerem je bilo sodniku očitano, da se je znašel v konfliktu interesov, pri čemer so novinarji spomnili na izdajo preiskovalnega naloga izpred dveh let in utemeljevali, da bi moral sodnik biti pribit na sramotilni steber.
Pravo:
Člen 10:
Primer obravnava svobodo medijev glede kritiziranja načina, na katerega sodniki izvršujejo svojo funkcijo. Visoka raven zaščite svobode izražanja je normalna in skladna v primerih, ko se kritike nanašajo na zadevo, ki je v javnem interesu. Posebna pozornost pa mora biti posvečena vplivu specifične vloge sodstva v družbi. Da bi sodstvo lahko uspešno izvajalo svoje dolžnosti kot garant pravičnosti, kar je temeljna vrednota v pravni državi, mora uživati javno zaupanje. Tako se včasih lahko izkaže za nujno potrebno, da se to zaupanje zavaruje v primerih napadov, ki bi pravosodju povzročili ogromno škodo in ki so v svojem bistvu neutemeljeni, še posebej ob upoštevanju dejstva, da kritizirani sodnik zaradi dolžnosti varovanja podatkov v konkretnih postopkih ne sme odgovarjati na očitke. Kljub temu pa so sodniki lahko predmet kritike v okviru dovoljenih meja, kar pomeni ne zgolj v teoriji ali na splošno. Kadar ravnajo v okviru svoje funkcije, so sodniki podvrženi širšim mejam dovoljene kritike kot običajni državljani.
S spornim člankom je pritožnik želel pritegniti pozornost javnosti na zadeve, ki se tičejo funkcioniranja sodnega sistema. Da bi se razlikovalo med dejanskimi obtožbami in vrednostnimi sodbami, je bilo nujno treba upoštevati okoliščine primera in prevladujoči ton pripomb, pri čemer Sodišče ni pozabilo, da ocene, ki se tičejo javnega interesa, bolj pogosto predstavljajo vrednostno sodbo kot pa navedbo dejstev. Sodišče sprejema ugotovitve domačih sodišč, da je sporni članek vseboval vrednostne sodbe. Ker so domača sodišča ugotovila, da je sporni članek žaljiv in da predstavlja osebni napad na čast sodnika, niso nadalje ugotavljali, ali imajo vrednostne sodbe iz članka zadostno dejansko podlago. Sodišče je zavrnilo navedbe tožene stranke, da sporni članek zasleduje izključni namen javno diskreditirati konkretnega sodnika. Res je, da je bil članek napisan z vidika novinarjeve osebne izkušnje in na podlagi nezadovoljstva s prav tem sodnikom, vendar pa v danih okoliščinah to ne spremeni dejstva, da je članek obravnaval zadevo, ki je v javnem interesu. Čeprav je bil članek zajedljiv in je vseboval ostro kritiko in primerjave ter pretiravanja, ni bil žaljiv. Kljub uporabi „jedkega“, zajedljivega tona v komentarjih, uperjenih zoper sodnika, besedilo ni bilo že v osnovi nezdružljivo z zahtevami iz 10. člena Konvencije.
Primer je obravnaval situacijo, v kateri je novinar, znotraj debate o zadevi legitimnega javnega interesa, izrazil vrednostno sodbo, ki je prizadela ugled sodnika. Pritožniku je bilo naloženo plačilo 6.870,00 EUR na račun nepremoženjske škode. Sodišče ne verjame, da bi poseg v sodnikov ugled dosegel tako stopnjo resnosti, da bi bilo treba prisoditi odškodnino v taki višini. Dosojena višina odškodnine bi lahko vzela pogum javni debati o zadevah, ki zadevajo splošni interes. Poseg v svobodo izražanja pritožnika zato ni bil nujen v demokratični družbi.
Sklep: Kršitev (soglasno).
Člen 41: 5.000 EUR na račun nepremoženjske škode, zahteve za povračilo premoženjske škode je Sodišče zavrnilo.
Glej tudi:
- Morice v. France, GC, 29369/10, Information Note 184
Full & Egal Universal Law Academy