N.K. - Germany - 59549/12
Zaslišanje prič
Obsodba zaradi družinskega nasilja utemeljena na z ostalimi dokazi močno podprto izjavo žrtve, ki pa ne želi pričati, je pa podala izjavo pred preiskovalnim sodnikom - ni kršitve
Dejstva:
Zoper pritožnika je bil začet postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilnega ravnanja zoper ženo, R.V. Na zahtevo državnega tožilca je bila žena zaslišana pred preiskovalnim sodnikom, in to potem, ko se je sodnik odločil, da bo na podlagi zakonskih določb z zaslišanja pritožnika odstranil, saj je obstajala nevarnost, da žena v njegovi prisotnosti ne bo pričala oz. ne bi pričala po resnici. Pritožniku zagovornik kljub zakonski zahtevi ni bil postavljen, da bi ženo navzkrižno zaslišal.
Ko se je pričel glavni postopek, je žena sodišče obvestila, da ne bo pričala. Pravna dobrota odklonitve pričanja za aktualno ali nekdanjo ženo obdolženca je uzakonjena v kazenskem postopkovniku, sodna praksa pa je izoblikovala izjemo od tega pravila, da se pa sme uporabiti spontana izjava privilegirane priče, ki je bila podana pred ali izven formalnega zaslišanja. Na glavni obravnavi je bil zaslišan preiskovalni sodnik, in sicer o izjavi, ki jo je med zaslišanjem pridobil od pritožnikove žene, pa tudi policisti, ki so bili navzoči med intervencijo in jim je žena spontano podala nekatere izjave. Kasneje je žena izjavila, da ni soglašala, da se uporabi izjave, ki jih je podala preiskovalnemu sodniku, policistom in medicinskemu izvedencu, ki ga je angažiralo sodišče. Prav tako ni soglašala s uporabo ugotovitev izvedenca v mnenju, ki ga je izdelal.
Domače sodišče je pritožnika obsodilo zaradi nevarnega napada, nasilništva in namerne povzročitve telesnih poškodb. Obsojen je bil na 6 let in pol leta zapora. Vse njegove pritožbe so bile zavrnjene.
Pravo:
Člen 6/3-d:
Načela, ki jih je Sodišče oblikovalo v zadevah Al-Khawaja in Tahery ter Schatschaschwili in se nanašajo na vprašanje odsotnih prič, je treba mutatis mutandis uporabiti tudi v tej zadevi. Žena pritožnika je po zakonu spadala med privilegirane priče, ki lahko odklonijo pričanje. Vendar pa je žena imela utemeljen razlog, da ni želela pričati na glavni obravnavi, zato je bilo upravičeno, da se uporabi kot podlaga obsodbe njena izpoved v preiskavi in tudi izpovedi obeh policistov. Tako Sodišče ne zaznava nobene samovoljnosti v oceni domačega sodišča, da je žena policistom izjavo podala spontano in jo je zato dopustno uporabiti kot dokaz. Glede dokazne vrednosti izjave žene, ki ni bila podana na glavni obravnavi, Sodišče poudarja, da ni bila zgolj ta izjava podlaga za obsodbo. Domače sodišče je obsodbo oprlo tudi na izjave svetovalke iz varne hiše, ki se ji je žena zaupala in tudi pokazala poškodbe, na izjave ženinega sina, ki je slišal krike in prepiranje, na izjave sosedov, ki so neposredno po incidentu videli ženo bežati iz skupnega stanovanja s krvavo glavo in prestrašeno, pa tudi pritožnika, ki je ženo na begu zasledoval z avtom; na ženina pisma, v katerih je opisala, kakšnim dejanjem pritožnika je bila izpostavljena v relevantnem obdobju; na osnutek pisma, ki ga je pod pritožnikovo prisilo morala žena pisati ženi svojega bivšega ljubimca; pa na izjave, ki jih je žena spontano podala policistom. Domače sodišče je ocenilo, da glede na to, da se izjava, ki jo je žena podala preiskovalnemu sodniku sklada z ostalimi dokazi, zato lahko predstavlja podlago za obsodbo. Taka dokazna ocena ni ne nesprejemljiva ne samovoljna. Hkrati pa je njena izjava dokazno najšibkejša in bi morebitno priznanje izjave kot polnega dokaza lahko ogrozila pravico do obrambe.
Glede uravnoteženja ukrepov, namenjenih obrambi, da izravna svoje možnosti glede na to, da je bila izjava dopuščena kot dokaz na glavni obravnavi, sta se Vlada in samo domače sodišče strinjala, da bi moral biti pritožniku postavljen zagovornik v fazi preiskave, ki bi lahko zaslišal pritožnico v fazi preiskave. Ker to ni bilo storjeno, se je država izpostavila predvidljivemu tveganju, da ne pritožnik ne njegov zagovornik kasneje ne bosta mogla več zaslišati žene, če ta ne bo želela pričati, kar se je tudi uresničilo. Vendar pa je domače sodišče skrbno in temeljito ocenilo zanesljivost ženine izjave v preiskavi, izjava pa je bila podprta s številnimi drugimi dokazi. Pritožniku je bila dana možnost, da predstavi svojo verzijo dogajanja, česar ni izkoristil, pa tudi ne možnosti, da navzkrižno zasliši preiskovalnega sodnika, ko je bil slednji zaslišan na glavni obravnavi.
Sodišče je ob skupni oceni glede poštenosti postopka ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega, zlasti pomena ženine izjave za obsodbo, pristopa domačih sodišč glede dokazne vrednosti izpovedi, dostopnosti in dokazne moči ostalih dokazov, pa tudi ukrepov domačega sodišča, kako nadomestiti pravico do obrambe glede na dopustnost spornega dokaza ugotovilo, da so bili vsi postopki za uravnoteženje položaja pregona in obrambe učinkoviti v korist morebitnih prikrajšanj obrambe. Kazenski postopki zoper pritožnika, gledano v celoti, zaradi dopustitve in upoštevanja spornega dokaza niso bili nepošteni.
Sklep: Ni kršitve (soglasno).
Glej tudi:
- Al-Khawaja and Tahery v. the United Kingdom, 26766/05 and 22228/06, Information Note 147
- Schatschaschwili v. Germany, 9154/10, Information note 191
Full & Egal Universal Law Academy