Osmanoglu and Kacabas - Switzerland - 29086/12
Izražanje vere ali prepričanja
Kaznovanje z globo staršev, ki hčerki iz verskih razlogov niso dovolili, da bi se udeležila obveznega (spolno mešanega) plavalnega tečaja v osnovni šoli - ni kršitve
Dejstva:
Pritožnika sta predana muslimana. Kaznovana sta bila s plačilom globe, ker sta zavračala zahtevo, da se morajo njuni otroci udeležiti plavalnega tečaja, ki ga je organizirala osnovna šola. Ugovor je temeljil na dejstvu, da bi deklici morali plavati skupaj v istem bazenu s sošolci (fantki), kar pa nasprotuje njunemu verskemu prepričanju. Po določbah lokalne izobraževalne ureditve je udeležba na tečaju plavanja obvezen del športne vzgoje po osnovnošolskem programu, pri čemer obveznost traja do nastopa pubertete. Pritožnika sta izpodbijala zavrnitev njune prošnje, da naj se hčerki oprosti plavalnega tečaje in kasneje tudi odločbo o izrečeni globi, ker nista zagotovila navzočnosti otrok pri obveznem delu pouka. Njune pritožbe je končno zavrnilo zvezno sodišče. Svojo odločitev je utemeljilo, da je bil izobraževalni program sestavljen tako, da zagotavlja integracijo otrok, ne glede na versko ali kulturno poreklo njihovih staršev. Ob tem je bilo upoštevano tudi, da so oblasti omogočile določene prilagoditve glede na specifične zahteve določene vere ali kulture (npr. ločene kabine za preoblačenje in tuširanje, deklice smejo nositi burkinije v bazenu) ter da je bilo plavanje v spolno mešanih skupinah obvezno zgolj do nastopa pubertete.
V postopku pred Sodiščem sta pritožnika zatrjevala, da je bilo poseženo v njuno pravico do verske svobode, ki jo zagotavlja 9. člen Konvencije.
Pravo:
Sodišče je argumente pritožnikov zavrnilo. Ugotovilo je sicer, da je prišlo do posega in omejitve verske svobode pritožnikov, pomembna pa je obrazložitev sodišča glede načina uporabe doktrine prostega polja presoje (margin of appreciation) ob upoštevanju načel, že izoblikovanih v praksi Sodišča in v kontekstu pravice do izobraževanja po 2. členu Prvega protokola.
Glede posega v versko svobodo je sodišče ponovilo svoja že sprejeta stališča, da kljub temu, da koran zapoveduje pokrivanje ženskih teles šele od nastopa pubertete dalje, osebno prepričanje pritožnikov, da naj bodo njuni otroci že pred tem pripravljeni na podreditev pravilom, pomeni izražanje njunih verskih prepričanj (par. 42 in Eweida and Others v. the United Kingdom, 48420/10, 59842/10, 51671/10 in 36516/10, par. 82). 9. člen Konvencije se uporablja tudi za tako situacijo in zavrnitev predloga pritožnikov, da se ju oprosti obveznosti zagotavljanja navzočnosti otrok na šolskem plavalnem tečaju pomeni poseg v pravico pritožnikov do izražanja vere (par. 35 in 42). Pomembno je, da je Švica ratificirala Prvi protokol h Konvenciji, ki v 2. členu zagotavlja pravico do izobraževanja. Ta določba ponavadi velja za specialni predpis, kadar pride do konflikta na področju izobraževanja z verskimi prepričanji staršev. V tej zadevi se je Sodišče sklicevalo in ponovilo svoja stališča, sprejeta zlasti v zadevah Folgero and Others v. Norway (GC), 15472/02, par. 84 in Loutsi and Others v. Italy (GC), 30814/06, par. 59 - 62. V slednjih je določen širok obseg prostega polja presoje, ki pripada državam pogodbenicam, hkrati pa je presojano, ali je bilo najdeno pravično ravnotežje med pravicami pritožnikov po 9. členu in cilji, ki jih je izpodbijani poseg zasledoval (par. 64).
Glede vprašanja sorazmernosti pri zavrnitvi predloga pritožnikov Sodišče sprejema razloge domačega zveznega sodišča, ki je poudarilo pomen in vlogo šol pri promociji socialne integracije. Obvezno šolanje je bistveni del otrokovega razvoja in vsakršen odpustek od udeležbe pri obveznih vsebinah je treba presojati strogo, ga dovoliti le v izjemnih primerih in brez diskriminacije (par. 96 - 100). V očeh sodišča je pomembnost dejstva, da se otrokoma pritožnikov zagotovi udeležba pri vseh izobraževalnih vsebinah, ki so bilena voljo v njuni šoli in vizija lokalnih oblasti glede socialne integracije, pretehtala nad željo pritožnikov, da sta hčerki oproščeni udeležbe na plavalnem tečaju (par. 97). Sodišče je poudarilo, da namen tečaja ni bil zgolj v fizični aktivnosti otrok. Tečaj je namreč otroke naučil, da plavajo skupaj in da se udeležujejo kolektivne dejavnosti (par. 98). Pri odločitvi, da je bila sporna omejitev sorazmerna, je Sodišče upoštevalo tudi naslednje elemente: prizadevanja šole, da bi s pritožnikoma našla skupno rešitev, ki bi v kar se da veliki meri upoštevala njune želje (ločene garderobe in tuši, burkini); da je bila globa (sorazmerna po višini) izrečena šele po večkratnih opozorilih (par. 103) in da je bil pritožnikoma omogočen pošten postopek, v katerem sta lahko podala argumente glede njunega stališča o izvrševanju svobode vere (par. 104).
Sklep: ni kršitve (soglasno)
Glej tudi: Eweida and Others v. the United Kingdom, 48420/10, Information Note 159; Folgero and Others v. Norway, 15472/02 (GC), Information Note 98; Lautsi and Others v. Italy, 30814/06 (GC), Information Note 139;
Full & Egal Universal Law Academy