Petschulies - Germany - 6281/13
Preventivno zadrževanje nasilnega duševnega bolnika v namenski ustanovi, ki nudi ustrezno medicinsko oskrbo - ni kršitve
Dejstva:
Pritožnik, ki je bil v preteklosti večkrat obsojen zaradi nasilnih kaznivih dejanj, je bil 2001 ponovno obsojen zaradi napada na svojo hčerko, medtem ko je bil predčasno izpuščen iz zapora. Obsojen je bil na 4-mesečno zaporno kazen, ki jo je prestal, nato pa bil premeščen na kliniko za odvajanje od zlorabe alkohola. 2005 je sodišče odredilo njegovo premestitev na psihiatrično bolnico, kjer naj bi bila njegova rehabilitacija uspešnejša kot na kliniki za odvajanje. 2011 je bilo njegovo zadržanje v psihiatrični bolnici podaljšano za dobo, ki je presegla splošno maksimalno obdobje 10 let, in sicer zaradi duševne motnje, ki bi lahko povzročila v primeru, da bi bil izpuščen, nova nasilna dejanja.
Pravo:
Pritožnik trpi za disocialno osebnostno motnjo, ki ne presega praga duševne bolezni. V nekaterih prejšnjih zadevah je Sodišče izrazilo dvom, ali zgolj tovrstna motnja lahko predstavlja dovolj resen razlog, ki bi bil lahko umeščen v pojem resnične duševne motnje v smislu člena 5/1 Konvencije. V konkretnem primeru pa je Sodišče ugotovilo, da je ugotovljenih dovolj elementov, ki pritožnikovo motnjo kvalificirajo kot dovolj resno v smislu in obsegu varstva po 5. členu Konvencije. Njegova motnja kaže na psihopatske elemente in se še slabša zaradi zlorabe alkohola. Obseg motnje se je izkazal v načinu izvršitve kaznivih dejanj: pod vplivom alkohola, naključno izbrane žrtve in visoka stopnja surovosti. Poleg tega dejstvo, da je bilo zoper pritožnika več let pred pritožbo odrejeno preventivno pridržanje v psihiatrični bolnišnici, kaže na oceno oblasti, da pritožnikovo stanje zahteva ali pritožniku vsaj koristi terapevtska obravnava v psihiatrični bolnišnici.
Sodišče je nadalje sprejelo ugotovitve, da je pritožnikova duševna motnja take vrste in stopnje, da je prisilno pridržanje glede na visoko stopnjo tveganja, da bo pritožnik ponovil huda kazniva dejanja, upravičeno; po pravilih nacionalnega prava pa le dokler in tako dolgo, dokler je nevarnost s strani pritožnika še prisotna. Sodišče se strinja z oceno, da spada pritožnik v kategorijo nerazsodnih oseb v smislu člena 5/1 Konvencije.
Sodišče poudarja, da je pritožnik nameščen v nadzorovani ustanovi, ki je organizacijski del psihiatrične bolnice, s ciljem, da bi pritožnika po končani rehabilitaciji iz ustanove izpustili. Primernosti ustanove Sodišče ni preverjalo, saj pritožnik ni več deležen nobene posebne obravnave za zdravljenje svoje duševne motnje. Pritožnikovo pridržanje je skladno z nacionalnimi pravili in je bilo nujno zaradi nevarnosti, da bi ponavljal izjemno huda nasilniška kazniva dejanja. Zato izpodbijana odločitev ni bila arbitrarna, čeprav je pridržanje že preseglo 20 let.
Sklep:
Sodišče je soglasno odločilo, da kršitve ni.
O problematiki tudi Bergmann v. Germany, 23279/14.
Full & Egal Universal Law Academy