Pinto Coelho - Portugal (no. 2) - 48718/11
Obsodba novinarja za razširjanje posnetka sodne obravnave brez dovoljenja - kršitev
Dejstva - v novembru 2005 je televizija prenašala reportažo, ki jo je ustvaril pritožnik v zvezi z neko sodno zadevo. V reportaži so bili predvajani izvlečki zvočnih posnetkov sodne obravnave, ki jo je vodil sodni senat, ki so bili podnaslovljeni. Za potrebe predvajanja teh delov sodne obravnave so bili glasovi treh sodnikov, ki so sestavljali sodni senat, kot tudi glasovi prič, popačeni. Po predvajanju reportaže je predsednik sodnega senata, ki je sodil v zadevi, naslovil na tožilstvo obvestilo, da ni bilo izdano dovoljenje za predvajanje delov zvočnih posnetkov sodne obravnave ter posnetkov, ki so bili posneti v sodni dvorani. Nasprotno pa osebe, katerih glasovi so bili posneti, niso vložile pritožb, da je bilo poseženo v njihovo pravico do govora. Pritožnica je bila obsojena na plačilo globe v višini 1.500 evrov.
Kar zadeva pravo - člen 10: obsodba pritožnice predstavlja poseg v njeno pravico do izražanja. Ta poseg je določen z zakonom in cilji, ki jih je zasledovala vlada, in ustrezajo legitimnim ciljem, ki predstavljajo garancijo avtoritete in nepristranosti sodne veje oblasti in zagotavljajo varstvo časti in dobrega imena ter pravic tretjih oseb.
Pri sporni reportaži gre za prikaz sodnega postopka, v katerem je bilo kazensko obsojenih več obtožencev. Namen pritožnice je bil razkriti sodno napako, ki se je po njenem mnenju pripetila eni od obsojenih oseb. Takšna reportaža pa je imela pomen za javni interes.
Med drugim novinarji ne morejo biti v načelu oproščeni - v okviru varstva, ki jim ga nudi 10. člen Konvencije - svoje dolžnosti, da upoštevajo in da spoštujejo kazenske zakone splošnega prava. Neobstoj protipravnega ravnanja pritožnice pri pridobivanju posnetka ni nujno odločujoč pri presoji vprašanja, ali je pritožnica spoštovala svoje dolžnosti in odgovornosti. V tej zadevi pa bi morala prav tako predvideti, da je razširjanje sporne reportaže kaznivo v skladu z kazenskim zakonikom.
V trenutku predvajanja sporne reportaže pa je bila zadeva, o kateri se je poročalo, že rešena. Prav tako ni povsem očitno, da je širjenje zvočnih posnetkov lahko imelo negativen vpliv na interes učinkovitega izvrševanja sodne oblasti. Med drugim je bila sodna obravnava javna in nobena zainteresirana oseba ni vložila pritožbe v smeri, da naj bi bilo poseženo v njeno pravico do govora, pa čeprav so imele na voljo ustrezna pritožbena sredstva v skladu z notranjo zakonodajo. Torej so prav te osebe bile tiste, ki so bile dolžne poskrbeti, da so spoštovane njihove pravice. Še več - glasovi udeležencev sodne obravnave so bili popačeni, da bi se na ta način preprečila njihova prepoznavnost. Sicer drugi odstavek 10. člena Konvencije ne predvideva omejitve svobode izražanja, ki bi temeljila na pravici do besede, prav tako pa podobno varstvo ni predvideno glede pravice do časti in dobrega imena. Prav tako drugi legitimni cilj izgubi nujno svojo težo v zadevnih okoliščinah. In končno - slabo je utemeljeno, da bi lahko pravica do besede preprečila razširjanje zvočnih posnetkov obravnave, ko pa je bila vendarle sodna obravnava javna. Čeprav se višina globe lahko zdi primerno nizka, pa ni povzročila odklonilnega učinka upoštevajoč težo naložene sankcije.
Posledično, čeprav bi bili razlogi kaznovanja pritožnice lahko primerni, pa niso zadostovali za upravičenost posega v pravico do svobode izražanja pritožnice.
Zaključek: kršitev (šest glasov proti enemu)
Člen 41 - ugotovitev kršitve zadostuje za povrnitev nepremoženjske škode; prisojenih 1.500 evrov za premoženjsko škodo.
Full & Egal Universal Law Academy