R. B. - Hungary - 64602/12
Pravica do spoštovanja zasebnega življenja
Nezadostna preiskava rasističnih dejanj, usmerjenih zoper žensko romskega izvora - kršitev
Leta 2011 je nekaj desno usmerjenih skupin organiziralo protiromski shod v vasi, kjer je živela tudi pritožnica romskega porekla. Med shodom so štirje moški proti njej kričali rasistične žaljivke in ji grozili s sekiro. Pritožnica je vložila kazensko ovadbo, vendar je bila preiskava ustavljena.
Tožnica je bila žaljivk in groženj deležna kot pripadnica etnične manjšine. S takim ravnanjem je bila nujno prizadeta njena zasebnost v smislu etnične pripadnosti po 8. členu Konvencije.
Ko države preiskujejo nasilna dejanja, imajo po 3. členu Konvencije posebno dolžnost razkritja morebitnega rasističnega motiva za dejanja in morajo ugotoviti, ali je etnično sovraštvo oz. ali so na etnični pripadnosti utemeljeni predsodki igrali kakšno vlogo pri dejanjih. Še več, nasilna dejanja, kakršna so povzročanje manjših fizičnih poškodb in verbalne grožnje, od države zahtevajo, da sprejme posebne ukrepe znotraj kazenskega sistema, tudi tedaj, ko dejanja ne presežejo praga intenzivnosti kršitve po 3. členu Konvencije, pač pa pomenijo „zgolj“ poseg v pravico do zasebnosti po 8. členu Konvencije, kot je bilo v konkretnem primeru (pozitivna dolžnost države).
Bistveno bi bilo, da bi država v konkretnem primeru, ko ni dvoma, da je bila pritožnica žaljivk in groženj deležna zaradi tega, ker je Romkinja, izvedla temeljito preiskavo, tako da bi še posebej razkrila rasistično motivacijo protipravnih ravnanj. Potreba po smiselni preiskavi diskriminacije v ozadju incidenta je nepogrešljiva, saj je bil incident le del splošnega protiromskega vzdušja v vasi. Kljub temu so domače oblasti v celoti ignorirale rasistični motiv incidenta. Pritožnica v relevantnem času ni imela na razpolago nobenih pravnih sredstev zoper storilce rasističnega dejanja žalitve.
Zato Sodišče ugotavlja, da kazenski sistem države toženke, kot je bil uporabljen v konkretnem primeru, ni zadostil kriterijem Konvencije oz. vsebuje kršitve, ki so tako hude, da pomenijo kršitev pozitivnih obveznosti države po 8. členu Konvencije.
Sodišče je sklenilo, da pritožbe zaradi očitne neutemeljenosti ne dopusti glede očitkov kršitve pozitivnih obveznosti države po 3. v zvezi s 14. členom Konvencije, ker rasistično motivirana dejanja niso bila tako intenzivna, da bi presegla prag uporabe 3. člena Konvencije, je pa z večino glasov ugotovilo kršitev pozitivne obveznosti države po 8. členu Konvencije.
Po 41. členu prisojena odškodnina za nematerialno škodo 4.000 EUR.
Sodišče napotuje na zadevo 43577/98 in 43579/98 ter na Factsheet on Roma and Travellers.
Full & Egal Universal Law Academy