R. L. and Others - Denmark - 52629/11
Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja
Pozitivne obveznosti države
Zavrnitev priznanja očetovstva biološkega očeta zaradi varovanja največje koristi otroka - ni kršitve
Dejstva:
Pritožnika sta bila poročen par. Leta 2004 se jima je rodil sin L. in materin mož je bil registriran kot otrokov oče. Leta 2005 sta se zakonca ločila, vendar še vedno živela skupaj do junija 2006. Oktobra 2006 je žena rodila drugega otroka, dečka S. Čeprav mož tedaj ni več živel z njo in spolnih kontaktov nista imela že od 2004, je podal upravnemu organu podpisano izjavo, sopodpisano s strani žene, da bosta skupaj skrbela in prevzela odgovornost za S. Posledično je bil mož registriran kot oče S.-ja.
Oktobra 2008 je žena seznanila moža, da je biološki oče S.-ja in verjetno tudi L.-ja, drug moški - E.
Pritožnika sta nato podala zahtevo, da se zadeva priznanja očetovstva za oba otroka odpre, da se bo tudi formalno potrdilo, da je oče obeh otrok E. Upravni organ je zahtevo zavrnil, ta odločitev je bila končno potrjena tudi s strani višjega sodišča. Kasneje je mož opravil DNK test, ki je pokazal, da ni oče nobenega od otrok. Zahteva za pravno sredstvo na vrhovno sodišče je bila zavrnjena.
Pravo:
Člen 8: Poskus domnevnega očeta, da bi formalno izpodbijal svoje očetovstvo spada v njegovo zasebnost. Enako vprašanje zadeva tudi zasebno in družinsko življenje matere in obeh otrok. Zato je uporaba 8. člena utemeljena.
Zahteva za odprtje vprašanja očetovstva je bila zavrnjena, ker je višje sodišče navedlo konkretne razloge, zaradi katerih pogoji, ki jih zahteva področni zakon (Children Act), niso bili izpolnjeni. Vse do novembra 2008, ko je bil s strani pritožnikov sprožen upravni postopek, slednja oblasti nista seznanila z dejstvom, da v relevantnem obdobju glede na rojstvo S.-ja, pritožnika nista imela spolnih odnosov. Še več, čeprav sta vseskozi vedela, da mož ne more biti S.-jev biološki oče, je oče oba otroka štel in z njima ravnal, kot da sta njegova, in to vsaj do konca leta 2008, ko je L. dopolnil skoraj 5, S. pa 2 leti. Poleg tega v primeru, ko se vprašanje očetovstva odprte, obstaja nevarnost, da očetovstvo ne bo ugotovljeno in bi otroka ostala brez očeta. Višje sodišče je tako tehtalo več interesov in presodilo v korist argumentov, za katere je ocenilo, da so v največjem interesu otrok - torej v ohranitvi družinske enote.
Sodišče (ESČP) je upoštevalo materine navedbe, da je največja korist otrok, da izvesta, kdo je njun biološki oče in torej za svojo pravo identiteto. Res je, da vsaki osebi pripada temeljna pravica po Konvenciji, in sicer da pridobi informacije, ki so pomembne za lastno identiteto in gotovost o tem dejstvu. Vendar pa ženina stališča ne nasprotujejo le razlogom nacionalnega višjega sodišča, pač pa tudi argumentom, ki jih je podal skrbnik otrok, ki je nasprotoval odprtju vprašanja očetovstva. Sodišče tudi ni moglo drugače, kot da je upoštevalo dejstvo, da je bila prav žena v položaju, da ji je bilo najbolj jasno, kdo je oče njenih otrok, pa vse do novembra 2008 glede vprašanja biološkega očetovstva ni ukrenila prav ničesar.
Končno, v postopku pred domačimi sodišče je E. nasprotoval temu, da bi se vprašanje očetovstva odprlo in na voljo ni nobenega dokaza, da je prav on biološki oče katerega od obeh fantkov.
Na podlagi naštetih razlogov, je višje sodišče navedlo dovolj utemeljenih razlogov, s katerimi je pravilno uravnotežilo nasprotujoče interese pritožnikov in drugih udeležencev razmerja, pri čemer je upoštevalo tudi splošni družbeni interes po pravni varnosti v družinskih razmerjih.
Sklep: z večino glasov ni kršitve (5 proti 2)
Glej tudi: Mikulić v. Croatia, 53176/99, Information Note 39; Odievre v. France (GC) 42326/98, Information Note 50; Shofman v. Russia, 74826/01, Information Note 80; Mizzi v. Malta, 26111/02, Information Note 82; Knakal v. Czech Republic, 39277/06, Information Note 93; Phinikaridou v. Cyprus, 23890/02, Information Note 103; Mandet v. France, 30955/12, Information Note 192;
Full & Egal Universal Law Academy