R.S. - Poland - 63777/09
opustitev upoštevanja očetove roditeljske pravice v primeru ugrabitve otroka
pritožnik in njegova žena, oba poljska državljana, sta z dvema otrokoma živela v Švici - par se je kasneje ločil in pritožnik se je strinjal, da žena oba otroka odpelje v oktobru 2008 na dvotedenske počitnice na Poljsko - pred odhodom je žena pred poljskim sodiščem vložila tožbo na razvezo zakonske zveze - ko je žena z otrokoma prispela na Poljsko, je poljsko sodišče z začasno odredbo ženi dodelilo skrbništvo nad obema otrokoma, o čemer pritožnika ni obvestilo - žena je z otrokoma ostala na Poljskem, kjer je bila julija 2012 zakonska zveza razvezana in sta bila otroka dodeljena njej - predtem je pritožnik oktobra 2008 pri švicarskih oblasteh vložil zahtevo za vrnitev otroka po Haški konvenciji (o civilnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok) - zahteva je bila posredovana pristojnemu poljskemu organu - poljsko sodišče je zahtevo za vrnitev zavrnilo februarja 2009 potem, ko je ugotovilo, da mati otrok ni protipravno zadržala, saj je pritožnik soglašal z njihovo potjo na Poljsko in je bila nato v vmesnem času izdana začasna odredba o dodelitvi otrok - kljub temu, da je švicarski centralni organ ugovarjal, da je zadržanje otrok na Poljskem oblika protipravnega odvzema v smislu 3. člena Haške konvencije, saj švicarske oblasti niso bile obveščene o nobeni omejitvi pritožnikovih skrbniških upravičenj, je pritožbeno sodišče na Poljskem pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje
prvi poseg v pritožnikovo pravico do spoštovanja družinskega življenja je zagrešila njegova žena in ne država Poljska - v primerih mednarodne ugrabitve otrok je treba 8. člen interpretirati v luči Haške konvencije - sama pot otrok iz Švice ni bila protipravna sama po sebi, saj je z njo pritožnik soglašal - drugače kot domača sodišča pa Sodišče sodi, da je bilo nadaljnje zadrževanje otrok na Poljskem (po preteku dveh tednov dogovorjenih počitnic) protipravno, saj v nadaljnjo odsotnost pritožnik ni privolil
specifičen tek dogodkov, z začasno odredbo poljskega sodišča, ki je bila izdana po tem, ko sta otroka zapustila Švico, je povzročil, da je poljsko sodišče o zahtevi za vrnitev otrok odločalo, ko je bilo njuno bivanje na Poljskem že zakonito, ne glede na to, da je bilo poljskim sodiščem znano, da se pritožnik ne strinja s tem, da otroka ostaneta na Poljskem - na podlagi določil Haške konvencije protipravnost odvzema otroka in njegovo zadrževanje izvira iz dejanj, ki nasprotujejo običajnemu izvrševanju roditeljske pravicepo pravu države, v kateri so imeli otroci predtem običajno bivališče (v konkretnem primeru v Švici) in ne po pravu zaprošene države (Poljske) - pa vendar so poljska sodišča ignorirala švicarsko pravo in uporabila poljsko- posledično je bil pritožnik zaradi materinega enostranskega ravnanja prikrajšan za zaščito, ki jo je sicer utemeljeno pričakoval - pravo je bilo uporabljeno tako, da je bilo zanemarjeno dejstvo, da pritožnik ni soglašal s stalnim prebivanjem otrok na Poljskem, niti ni imel možnosti sodelovati v postopku za izdajo začasne odredbe, ki ga je mati otrok sprožila, še preden je zapustila Švico - še več, pritožnikov legitimni interes ni bil ustrezno in pravično upoštevan in njegova ponovna združitev z otroki ni bila opravljena hitro; namesto, da bi se upošteval rok šestih tednih, kolikor določa 11. člen Haške konvencije, je bilo šele v šestih mesecih od prejema zahteve za vrnitev o njej negativno odločeno, česar država ni zadovoljivo pojasnila; država prav tako ni trdila, da vrnitev otrok v Švico ne bi bila v največjo korist otrok, skratka ni zagotovila pritožnikove pravice do spoštovanja družinskega življenja
Sodišče z večino glasov ugotovi kršitev 8.člena Konvencije, pritožniku pa prisodi 7.800 € za nepremoženjsko škodo in 3.700 € za premoženjsko škodo
Full & Egal Universal Law Academy