S. C. Fiercolect Impex S. R. L. - Romania - 26429/07
Nadzor nad uporabo premoženja
Zaplemba prihodkov družbe, ki so nastali v obdobju, v katerem je gospodarska družba brez ustreznih dovoljenj opravljala dejavnost, ki je vplivala na okolje - ni kršitve
Dejstva:
Pritožnica je gospodarska družba, ki se ukvarja z zbiranjem in recikliranjem odpadnih kovin. Januarja 2005 je zaprosila za obnovo zahtevanega obratovalnega in okoljskega dovoljenja, saj se je starima rok veljavnosti iztekal (7. marec 2005). Upravni organ je pritožnico obvestil, da po novi zakonodaji dejavnost spada med tiste, ki imajo znaten vpliv na okolje, zato mora biti postopek izdaje dovoljenj ponovno izveden. Pritožnica je pristojnemu organu dostavila ustrezne dokumente in 24. marca je bilo izdano okoljsko dovoljenje, nato pa 14. aprila 2005 še obratovalno dovoljenje. V času, ko je veljavnost starega dovoljenja že potekla, (7. marec 2005) do izdaje novega (14. april 2005) je družba poslovala. Oblasti so zato družbo zaradi poslovanja brez dovoljenja kaznovale z denarno kaznijo 694 EUR in hkrati odvzele premoženjsko korist v višini 21.347 EUR, kar naj bi predstavljajo tržno vrednost odpadnih kovin, zbranih za reciklažo v času spornega obdobja.
Pritožnica uveljavlja kršitev po 1. členu Prvega protokola, saj naj bi bil znesek, ki je bil odvzet poleg izrečene kazni, pretiran, poleg tega pa so oblasti same povzročile stanje obratovanja brez dovoljenja, ker ga niso pravočasno izdale.
Pravo:
Člen 1 Prvega protokola: Poseg v pritožničino pravico do mirnega uživanja premoženja je temeljil na zakonu in je zasledoval legitimen cilj kontrole pogojev, pod katerimi je dovoljeno opravljati dejavnost, ki ima vplive na okolje.
Izrečeni odvzem protipravno pridobljenega dohodka kot dodatna sankcija ob izrečeni denarni kazni ni bil nesorazmeren, saj pritožnici ni naložil posamičnega in pretiranega bremena. Svojo odločitev je sodišče oprlo na več točk:
- Pritožnica je z dejavnostjo nadaljevala, čeprav je veljavnost prejšnjega dovoljenja že potekla in je bilo jasno, da okoljski vplivi obstajajo. V situaciji bi lahko vprašala pristojni organ, kaj naj stori glede na to, da je bil postopek za izdajo novega dovoljenja v teku in bi v tem času začasno prekinila z izvajanjem dejavnosti, vse dokler ne bi pridobila novega dovoljenja, nato pa terjala morebitno nastalo škodo zaradi izpada delovanja v času čakanja na nova dovoljenja (kar so nakazala že domača sodišča).
- Vprašanje, kako naj bo izvajanje dejavnosti brez dovoljenja kaznovano: z denarno kaznijo in odvzemom dohodkov, pridobljenih z nedovoljeno dejavnostjo kot preventivno sankcijo, je povsem v sferi odločitve vsake države pogodbenice in spada v njeno polje proste presoje na področju varstva okolja.
- Izrečene denarne sankcije niso bile pretirane: če bi pritožnica lahko obdržala dohodke, ki jih je pridobila v času obratovanja brez ustreznih dovoljenj, bi s tem ostala podjetja spodbujali, naj dejavnosti izvajajo, ne da bi pri tem spoštovali predpisane omejitve, zlasti tiste, ki se nanašajo na področje varovanja okolja.
- Zakonodaja, ki je urejala izrek kazni v konkretnem primeru, je zahtevala konkretizacijo višine odvzetega premoženja glede na točno določeno obdobje nezakonitega poslovanja in ni bila nesorazmerna z resnostjo prepovedanega ravnanja (kakor je Sodišče ugotovilo v dveh drugih primerih: Ismayilov v. Russia, 30352/03, Information Note 113 in Gabrić v. Croatia, 9702/04 z dne 5. 2. 2009, v katerih je bil kumulativni učinek denarne kazni in odvzema premoženja nesorazmeren).
Sklep:
Sodišče je soglasno ugotovilo, da kršitve ni.
Full & Egal Universal Law Academy