Sinkova - Ukraine - 39496/11
Obsodba zaradi protesta pred spomenikom žrtvam vojne - ni kršitve
Dejstva:
Pritožnica je kot članica umetniške skupine skupaj s še tremi člani pri spomeniku, posvečenem drugi svetovni vojni, izvedla performans: pritožnica je na večnem ognju nad grobnico neznanih vojakov v ponvi pekla jajca, dva druga člana sta na nabodalih nad ognjem pekla klobase, četrti član skupine pa je celotno dogajanje snemal.
Še istega dne je pritožnica na internetu v imenu skupine objavila video, pospremljeno z izjavo, ki obsoja porabo plina za vzdrževanje večnega ognja na stroške davkoplačevalcev.
Pritožnica je bila aretirana in pridržana do sodnega postopka. Spoznana je bila za krivo skrunitve spomenika, pri čemer je bilo dejanje načrtovano v okviru skupine, za kar je bila obsojena na pogojno zaporno kazen treh let s preizkusno dobo dveh let. S pritožbami ni uspela.
V postopku pred Sodiščem pritožnica zatrjuje, da ji je bila kršena svoboda izražanja po 10. členu Konvencije.
Pravo:
Člen 10: Ni bilo sporno, da obsodba pritožnice pomeni poseg v njeno svobodo izražanja. Poseg je skladen z zakonom, saj ne bi bilo niti razumno niti možno zahtevati, da bi kazenski zakonik specificiral konkretna obnašanja, ki se jih lahko šteje kot skrunitev grobnice. Ukrep je torej zasledoval legitimen cilj zaščitev morale in pravic drugih.
Pri presoji, ali je bil ukrep nujen v demokratični družbi, Sodišče poudarja, da je bila pritožnica obtožena in obsojena zgolj zaradi pečenja jajc nad večnim ognjem, kar so domače oblasti štele kot uresničitev kaznivega dejanja skrunitve groba neznanih vojakov. Obtožnica ni zajemala nadaljnjih dejanj razpečevanja video posnetka dogajanja na internetu ali razširjanja spremnega teksta - protesta. Pritožnica tako ni bila obsojena zaradi izražanja pogledov v ostrem jeziku. Obsodba je bila ozko usmerjena zoper njeno konkretno ravnanje, ki je opredeljeno kot prepovedano v splošnem kazenskem pravu.
Nobene okoliščine ne kažejo na morebitno napako domačih sodišč pri vrednotenju in ugotavljanju relevantnih dejstev ali da bi bilo domače pravo zmotno uporabljeno. Ravnanje pritožnice povsem razumsko predstavlja akt zaničevanja tistih, v katerih spomin je bil spomenik postavljen. Poudarjeno je bilo, da je imela pritožnica nešteto ustreznih priložnosti, na katerih bi lahko izrazila svoja stališča, lahko bi sodelovala na protestih zoper državno porabo plina, lahko bi odgovarjala na potrebe vojnih veteranov, ne da bi pri takem delovanju kršila kazenski zakonik in ne da bi pri tem žalila spomin na padle vojake in ne da bi prizadela čustva veteranov, za zaščito pravic katerih se je dozdevno zavzemala.
Pri ovrednotenju narave in strogosti sankcije je Sodišče poudarilo, da je bila pritožnica obsojena na pogojno kazen in se prostostna kazen ni izvršila. Zato ob upoštevanju vseh okoliščin primera Sodišče ocenjuje, da je bil poseg skladen s pritožničino svobodo izražanja.
Sklep: Ni kršitve (z večino glasov: 4 proti 3).
Sodišče pa je soglasno ugotovilo, da je bil kršen 5. člen Konvencije glede aretacije in pridržanja pritožnice.
Člen 41: 4.000,00 EUR za nepremoženjsko škodo.
Full & Egal Universal Law Academy