Sousa Goucha - Portugal - 70434/12
Pravica do spoštovanja zasebnega življenja
Pozitivna obveznost države
Zavrnitev predloga za pregon zaradi šale, ki je bila med televizijsko zabavno oddajo izrečena na račun homoseksualne znane osebe, ki so jo nagovorili kot žensko - ni kršitve
Med zabavno televizijsko oddajo, ki je potekala v živo, je bila izrečena šala na račun znanega TV - voditelja (pritožnika), ki je homoseksualec - naslovljen je bil kot ženska. Nacionalna sodišča so zavrgla njegov predlog za kazenski pregon zaradi razžalitve.
Po 8. členu Konvencije je spolna usmerjenost srčika identitete vsake osebe, spol in spolna usmerjenost pa dve ločeni lastnosti. Kadar pride do napačnega poimenovanja vsake od teh, lahko to pomeni, tak napad na ugled posameznika, ki po intenzivnosti oz. resnosti lahko preseže prag, ki že pomeni kršitev pravice po 8. členu. Vprašanje v tej zadevi je bilo, ali so nacionalna sodišča ustrezno pretehtala konflikt med pravico pritožnika do zaščite časti in ugleda in pravico nasprotne stranke do svobodnega izražanja, ki jo varuje 10. člen Konvencije.
Ta zadeva se razlikuje od primerov, ko je šlo za satiro kot vrsto umetniškega izražanja, saj šala ni bila izrečena v kontekstu za javnost pomembne razprave, pri čemer ni bilo treba varovati nikakršnega interesa javnosti.
Obveznost države, da zaščiti pravico posameznika po 8. členu Konvencije, nastane v primeru, ko dana izjava preseže še sprejemljivo mejo svobode izražanja po 10. členu Konvencije.
Ob zavrnitvi pritožnikove zahteve za kazenski pregon je nacionalno sodišče opravilo prepričljivo oceno, zakaj je treba v konfliktu interesov dati večjo težo zaščiti svobode izražanja kot pritožnikovi pravici do varstva časti in ugleda. S tem v zvezi so sodišča upoštevala: zabaven in nespoštljiv stil oddaje in običajno raven humorja v tej oddaji; dejstvo, da je pritožnik javna oseba; neobstoj namena za napad na pritožnikov ugled ali celo do kritike njegove spolne usmerjenosti. Po mnenju nacionalnih sodišč je bila šala usmerjena na pritožnikove siceršnje značilnosti, njegov način obnašanja in izražanja, tako da razumen gledalec izrečene šale ne bi razumel kot žalitve pritožnika. Omejevanje svobode televizije do izražanja zaradi varovanja pritožnikovega ugleda bi bilo nesorazmerno. Glede na polje proste presoje države, Sodišče ugotavlja, da so
nacionalna sodišča pravilno odločila v skladu s konvencijskimi standardi med nasprotujočima si pravicama.
Glede uporabe 14. člena Konvencije (prepoved diskriminacije) v zvezi z 8. členom:
Pritožnik sam je opozoril na svojo istospolno usmerjenost tako v javnosti kot v sodnih postopkih. Zato se sodišča omenjanju tega vprašanja niso mogla izogniti. Pri presojanju, ali je sporna šala presegla prag žaljivosti, so se sodišča oprla na pritožnikovo obnašanje in na zvrst zabavne pogovorne oddaje. Ugotovila so, da je pritožnik, barvito oblečen, vodil oddaje, ki so bile na splošno namenjene ženskim gledalkam. Sodišče ni ugotovilo, da bi portugalska sodišča drugače odločila, če pritožnik ne bi bil homoseksualec. V opisanih okoliščinah je sodišče večjo težo dalo varstvu svobode izražanja, ker ni bil ugotovljen namen oddaje, ki bi želela napasti ugled ali pritožnikovo spolno usmerjenost. Čeprav vsi razlogi, ki jih je navedlo portugalsko sodišče, niso bili potrebni in bi jih sodišče lahko tudi izpustilo, niso imeli diskriminatornega namena.
Sodišče kršitve po 8. ali 14. členu Konvencije ni ugotovilo.
Napotuje pa še na starejše zadeve: 5266/03, 41665/07, 16812/11.
Full & Egal Universal Law Academy