Ivanovski - the former Yugoslav Republic of Macedonia - 29908/11
razrešitev predsednika Ustavnega sodišča kot posledica lustracije - kršitev
V letu 2009 je pritožnik (tedaj predsednik ustavnega sodišča) na podlagi lustracijske zakonodaje iz leta 2008 podal izjavo, da ni v letih 1944 do 2008 ni bil sodelavec varnostnih služb, kar bi bila sicer ovira za izvrševanje javne funkcije. 2010 je komisija ugotovila, da je bil pritožnik 1964 (ko je bil še mladoleten) zaslišan s strani tajne policije zaradi sodelovanja v nacionalistični srednješolski skupini in je bil od tedaj do 1983 registriran kot sodelavec tajne policije.
Pred in med konkretnim postopkom lustracije se je odvijala debata med vlado/politiki in ustavnim sodiščem, zlasti je bila predmet politične kritike odločitev ustavnega sodišča, ki je delno razveljavila akt o lustraciji. Ko je bil konkretni postopek še v teku, je predsednik vlade objavil javno pismo, v katerem je razkril ugotovitve lustracijske komisije o tem, da je bil sedanji ustavni sodnik sodelavec varnostnih služb in je stal za odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi številnih vladnih zakonodajnih reform.
Pritožnik je v sodnem postopku neuspešno izpodbijal odločitev lustracijske komisije. 2011 je bil razrešen s funkcije ustavnega sodnika s prepovedjo opravljanja javne funkcije za pet let.
V pritožbi pred ESČP je pritožnik uveljavljal kršitev po 1. odstavku 6. člena Konvencije (dostop do sodišča in do poštenega postopka) in 8. členu Konvencije (pravica do spoštovanja zasebnosti).
Sodišče je ugotovilo, da kršitve po 6. členu ni bilo, saj je o pritožnikovi pritožbi v nacionalnem postopku meritorno in s polno jurisdikcijo tako o dejstvih kot o pravnih vprašanjih odločalo upravno sodišče.
O očitku nepoštenega postopka: Sodišče je posebno pozornost namenilo javnemu pismu, ki ga je predsednik vlade objavil v teku lustracijskega postopka in v katerem je z uporabo inicialk na podlagi začetnih ugotovitev lustracijske komisije obtožil pritožnika, da je bil sodelavec tajne policije bivšega režima. Že samo to dejstvo, ne glede na njegov dejanski vpliv na rezultat lustracijskega postopka, zadostuje za ugotovitev, da je bila kršena pravica pritožnika do nepristranskega in neodvisnega sodišča ali vsaj vtis neodvisnosti/nepristranskosti sodnikov. Ti pomisleki so del vsebine Poročila Evropske komisije za Makedonijo iz leta 2010 (primer vzbuja skrb o pritiskih na neodvisnost sodstva). Postopki kot celota niso zadostili kriteriju poštenega postopka, zato je Sodišče ugotovilo kršitev konvencijske pravice.
Odločitev lustracijske komisije je posegla v pritožnikovo pravico do zasebnosti. Poseg je bil utemeljen na zakonu, ki je zasledoval legitimen cilj, povezan z nacionalno varnostjo. Skladno z aktom Sveta Evrope o temeljnih izhodiščih v postopkih lustracije v bivših totalitarnih režimih pa bi bilo treba pri presoji posameznikovega ravnanja upoštevati, ali je bil v sodelovanje s tajnimi službami prisiljen. To dejstvo predstavlja temeljni kriterij za ravnovesje med interesom nacionalne varnosti in zaščito posameznikovih pravic. V postopku pred domačimi organi pa to vprašanje sploh ni bilo obravnavano. Pritožnikov ugovor, da s sodelovanjem s tajno policijo ni soglašal, je bil zavrnjen kot neodločujoč. Zato izvedeni postopek, sicer skladen z nacionalno zakonodajo ni bil niti ni mogel biti dovolj temeljit, da bi zadostil kriteriju nujnosti v demokratični družbi.
V vsakem primeru je bil poseg v pritožnikovo zasebnost nesorazmeren. Ni bil le razrešen s funkcije, prepovedano mu je bilo celo opravljanje druge javne službe ali akademskega poklica za dobo petih let, pri čemer so bile njegove možnosti, da bi našel službo v zasebnem sektorju, ki bi bila primerna glede na njegove kvalifikacije in izkušnje, minimalne.
Akt o lustraciji je bil sprejet 16 let po tem, ko je država sprejela demokratično ustavo in v tem času se je nevarnost, da bi lustrirane osebe ogrožale novo ustvarjeno demokracijo, občutno zmanjšala.
Ob tem Sodišče ni spregledalo načina, kako je tedaj mladoletni pritožnik postal sodelavec tajne policije. Res je, da je s sodelovanjem nadaljeval tudi kot odrasla oseba, vendar je bil izbrisan iz registra sodelavcev že davnega leta 1983, 27 let pred pričetkom lustracijskega postopka. Po vsej tej dobi po oceni Sodišča pritožnik ni več predstavljal, če sploh, tolikšne nevarnosti demokratični družbi, ki bi upravičevala širok spekter omejitev na profesionalnem področju za pet let in siceršnjo stigmo sodelavca tajne službe, s katero bo pritožnik soočen še bistveno dlje.
Sodišče je ugotovilo tudi kršitev po 8. členu Konvencije in pritožniku prisodilo za obe ugotovljeni kršitvi 4.500 € na račun nepremoženjske škode.
Full & Egal Universal Law Academy