W. D. - Belgium - 73548/13
Pilotna sodba - splošni ukrepi
Od države toženke je zahtevano zmanjšanje števila nastanitev duševnih bolnikov, storilcev kaznivih dejanj, v psihiatričnih oddelkih zapora brez dostopa do ustreznega psihiatričnega zdravljenja oz. ustrezne terapije
Dejstva:
Pritožnik, ki so ga domače oblasti obravnavale kot osebo z duševno motnjo, je bil zaprt nepretrgoma od leta 2007 v oddelku socialnega varstva zapora zaradi moralnega prekrška. Pritožnik se pritožuje, da ni bila opravljena terapija niti posebej njemu prilagojen medicinski nadzor. Še več, ker so pristojne ustanove v kraju nastanitve in psihiatrične bolnišnice odklonile pomoč, je bil zaprt brez realne možnosti, da bi bil terapevtsko obravnavan in brez upanja, da se ponovno vključi v družbeno okolje.
Pravo:
3. člen (materialni vidik): ukrepi oblasti, ki bi zagotovili ustrezno obravnavanje pritožnika, niso bili učinkoviti zaradi nesodelovanja zaprošenih institucij. Opisana situacija je torej posledica strukturnega problema. Na eni strani obseg medicinskega obravnavanja v psihiatričnem krilu zapora ni bil zadosten, z druge strani pa nastanitev zunaj zapora ni bila mogoča bodisi zaradi pomanjkanja prilagojenih prostorov v psihiatričnih bolnišnicah bodisi zaradi zakonske ureditve, ki ne dovoljuje pristojnim službam socialnega varstva urediti nastanitev takšne osebe v zunanjem okolju, ki presoja obsojenca kot nezaželenega.
Nacionalne oblasti niso ustrezno ukrepale v zvezi s pritožnikovim zdravstvenim stanjem, da bi preprečile, da bi se ta znašel v situaciji, ki nasprotuje 3. členu Konvencije. Obravnavanje v obdobju devetih let, ko je bil pritožnik zaprt v hudo omejenem okolju brez ustrezne terapije prilagojene njegovemu duševnemu stanju in brez perspektive, da se vključi v zunanje okolje, predstavlja ponižujoče ravnanje.
Sklep:
Kršitev (soglasno).
Sodišče je prav tako soglasno odločilo, da gre za kršitev 1. odstavka 5. člena Konvencije, kajti zaprtje pritožnika v okolju, ki ni bilo prilagojeno njegovemu duševnemu zdravstvenem stanju, v trajanju 9 let, je tudi pretrgalo zvezo, ki jo zahteva omenjeno določilo Konvencije - med ciljem pridržanja v zaporu in pogoji, v katerih se izvršuje zapor, in nadalje, da gre tudi za kršitev 4. odstavka 5. člena Konvencije zaradi pomanjkanja učinkovitega pritožbenega sredstva, ki bi lahko popravilo situacijo, katere žrtev je pritožnik in preprečil nadaljevanje zatrjevanih kršitev.
Člen 41: 16.000 evrov za nepremoženjsko škodo.
Člen 46:
Sodišče se je odločilo, da uvede postopek izdaje pilotne sodbe, upoštevajoč število oseb, na katere se v Belgiji prav tako potencialno nanašajo te kršitve in da se ustavijo te kršitve v primerih drugih zahtev.
Država Belgija je do sedaj že sprejela pomembne reformne ukrepe za okrepitev skrbi za duševno zdravje in primerne zaporniške pogoje ter za zmanjševanje primerov zadrževanja v zaprtih prostorih tistih delikventov, ki trpijo zaradi duševnih motenj in zaradi posledic takšnih motenj. Sodišče podpira dodatne ukrepe nacionalnih oblasti in vzpodbuja belgijsko državo, da sledi tem naporom.
Sodišče prav tako spodbuja belgijsko državo, da zmanjša število primerov, ko gre za zaprte osebe, ki so zagrešile kriminalna dejanja in ki trpijo duševne motnje, ter jim ni zagotovljena prilagojena terapija v psihiatričnih oddelkih zapora, ter nadalje podpira zakonodajno reformo, posebej glede določitve kriterijev, ki opravičujejo zaporniški ukrep. Zato Sodišče pozdravlja cilj, že določen v zakonu, ki vzpostavlja terapevtsko obravnavo, prilagojeno zaprtim osebam zaradi ponovne vključitve teh oseb v družbeno okolje. Vlada toženka se je odločila, da v obdobju dveh let ponovno obravnava situacijo na splošni ravni, predvsem v smislu sprejemanja ukrepov, ki bi vzpostavili zakonodajno reformo, kot tudi glede situacije pritožnikov, ki so vložili zahteve pred Sodiščem pred razglasitvijo te odločbe in tudi glede morebitnih pritožnikov, ki bi v prihodnje vložili zahtevke pred Sodiščem. Poprava kršitev lahko sedanjim in bodočim pritožnikom zagotovi realizacijo ad hoc ukrepov, ki lahko tudi omogočijo sklenitev prijateljskih poravnav ali enostranske izjave prilagojene zahtevam Konvencije.
Ker se torej lahko pričakuje popravo kršitev v vseh primerljivih zadevah, je njihova obravnava preložena za čas dveh let od dneva dokončnosti te odločbe.
Glej tudi: L. B. proti Belgiji, 22831/08, z dne 2. 10. 2012, Note de information 156; Claes proti Belgiji, 43418/09, z dne 10. 1. 2013, Note de information 159; Bamouhammad proti Belgiji, 47687/13, z dne 17. 11. 2015, Note de information 190; Murray proti Nizozemski (Veliki senat) 10511/10, z dne 26. 4. 2016, Note de information 195
Full & Egal Universal Law Academy