Wenner - Germany - 62303/13
Pozitivna obveznost države
Obveznost uprave zapora, da poišče neodvisno medicinsko mnenje o primernih ukrepih za oskrbo zapornika - odvisnika - kršitev
Dejstva:
Pritožnik - zapornik je dolgoletni odvisnik od heroina. V obdobju od 1991 do 2008 so njegovo odvisnost zdravili s predpisano in nadzorovano nadomestno terapijo. Od izvršitve zaporne kazni dalje pa je bilo nadomestno zdravljenje ukinjeno, čeprav ga je pritožnik zahteval kot edino primerno metodo zdravljenja. V pritožbi, v kateri uveljavlja kršitev 3. člena Konvencije, pritožnik graja ravnanje uprave zapora, ki je zavrnila angažiranje neodvisnega zunanjega strokovnjaka, ki bi presodil, ali je nadomestno zdravljenje za pritožnika edini primeren način oskrbe.
Pravo:
Država je morala v postopku pred Sodiščem dokazati, da je bil pritožnik kot zapornik deležen ustrezne medicinske oskrbe. Več pokazateljev je namreč nakazovalo, da je bilo nadomestno zdravljenje pritožnika zanj nujno potrebno. Pritožnik je odkrit in dolgoletni odvisnik od opiatov. Vsi poskusi odvajanja so bili neuspešni. Neprerekano dejstvo je bilo, da pritožnik trpi kronične bolečine, povezane z njegovim dolgoletnim jemanjem drog. Smernice Zveznega medicinskega združenja zdravljenje odvisnosti od opiatov z nadomestki šteje kot znanstveno preizkušeno terapijo. Slednja je sicer na splošno na voljo tako svobodnim kot zaprtim osebam, tudi v drugih zveznih deželah, ne pa na Bavarskem, kjer je bil pritožnik zaprt. Ustreznost in nujnost nadomestne terapije za pritožnika je izhajala tako iz mnenja njegovega lečečega zdravnika, preden je odšel na prestajanje zaporne kazni, kot tudi iz mnenja dveh neodvisnih zdravnikov (po opravljenem osebnem pregledu pritožnika). Zato je bila dolžnost pristojnih organov, da natančno in skrbno preučijo vprašanje, ali je popolna abstinenca ustrezna terapija za pritožnika. Država nasprotno ni izkazala, da bi pristojni organi s pomočjo izvedenca medicinske stroke raziskala, ali je nadomestna terapija glede na kriterije, kot izhajajo iz nacionalne zakonodaje in medicinske doktrine, za pritožnika potrebna. Ne glede na to, da je bil pritožnik 17 let podvržen nadomestni terapiji, pristojni organi niso sledili strokovnim mnenjem o nuji glede nadaljevanja tovrstne terapije tudi v zaporu.
Sklep:
Sodišče soglasno ugotovi obstoj kršitve.
Glede odškodninskega zahtevka: obstoj kršitve je ustrezna satisfakcija glede nepremoženjske škode, glede premoženjske škode pa je sodišče zahtevek zavrnilo.
Full & Egal Universal Law Academy