SODBA V ZADEVI X IN DRUGI proti SLOVENIJI
152. Poleg tega Sodišče ne more zadovoljivo presoditi, ali so bili razlogi,
ki so jih navedla domača sodišča, "zadostni" za namene drugega odstavka 8.
člena, ne da bi hkrati ugotovilo, ali je bil postopek odločanja, gledano kot
celota, pošten (glej Sahin, 68. odstavek, in Sommerfeld, 66. odstavek, oboje
navedeno zgoraj). Medtem ko 8. člen Konvencije ne vsebuje izrecnih
postopkovnih zahtev, mora biti postopek odločanja, vključen v ukrepe
poseganja, pošten in tak, da omogoča zagotavljanje spoštovanja interesov, ki
jih varuje 8. člen. Sodišče mora zato ugotoviti, ali je bil pritožnik ob
upoštevanju okoliščin zadeve in zlasti resnosti odločitev, ki jih je treba sprejeti,
vključen v postopek odločanja v zadostni meri, da mu je bilo zagotovljeno
potrebno varstvo njegovih koristi (glej Z.J. proti Litvi, št. 60092/12, 100.
odstavek, 29. april 2014, z nadaljnjimi sklici). Sodišče je zlasti v številnih
zadevah v zvezi z vzgojo in varstvom otrok preučilo, ali so bili starši dovolj
vključeni v postopek odločanja, da bi ugotovilo, ali so bile kršene njihove
pravice iz 8. člena (glej, na primer, zgoraj navedeni zadevi Sommerfeld, 66.–
75. odstavek, in Sahin, 68.–78. odstavek). Sodišče je že odločilo, da se enake
ugotovitve smiselno uporabljajo za otroke v vseh sodnih ali upravnih
postopkih, ki vplivajo na njihove pravice iz 8. člena. Za otroke, ki so sposobni
oblikovati lastna stališča, ni mogoče šteti, da so bili dovolj vključeni v
postopek odločanja, če jim ni bila zagotovljena možnost, da bi bili zaslišani in
tako izrazili svoja stališča, in če tem stališčem ni bila dana ustrezna teža v
skladu z njihovo starostjo in zrelostjo (glej M. in M. proti Hrvaški, št.
10161/13, 171. in 181. odstavek, ESČP 2015 (izvlečki), in C proti Hrvaški,
navedeno zgoraj, 73. odstavek).
(b) Uporaba zgoraj navedenih načel v obravnavani zadevi
153. Sodišče meni, da so odredbe, ki so imele za posledico odvzem otrok
pritožnikov prvi pritožnici, omejitev ali prepoved stikov med pritožniki ali
omejitev pravic prve pritožnice do varstva in vzgoje otrok, pomenile poseg v
njihovo pravico do družinskega življenja na podlagi 8. člena Konvencije (glej
Bizdiga proti Republiki Moldaviji, št. 15646/18, 55. odstavek, 17. oktober
2023, in Babayeva, navedeno zgoraj, 30., 31. in 38. odstavek). Ni bilo sporno,
da je imel ta poseg podlago v notranjem pravu in je imel legitimen cilj varstva
pravic otrok pritožnikov in otrok Y v smislu drugega odstavka 8. člena.
Sodišče mora še preučiti, ali je bil poseg upravičen na podlagi navedene
določbe, tj. "nujen v demokratični družbi". V zvezi s tem je bistveno presoditi,
ali je država pogodbenica ravnala v okviru svojega polja proste presoje in
dosegla pravično ravnovesje med konkurenčnimi interesi, pri čemer ostajajo
največje koristi otroka osrednjega pomena pri tej oceni (glej 149. in 150.
odstavek).
154. Preden preide na presojo upravičenosti posega v tej zadevi, Sodišče
ugotavlja, da so se postopki, glede katerih so se pritožniki pritožili, po vložitvi
pritožb nadaljevali. Obe stranki sta podali pripombe na dejstva, kot so se
pozneje razvila naprej in sta v zvezi s tem podajali argumente. Sodišče ne vidi
42